Marko Anton Plenčič se je rodil v Solkanu 23. aprila 1705. Študiral je na Dunaju in v Padovi; od leta 1735 dalje je na Dunaju opravljal zdravniško prakso.
Plenčič se je ukvarjal tudi z znanstvenoraziskovalnim delom – zbiral je gradivo o nalezljivih boleznih: škrlatinki, davici, črnih kozah. Rezultate svojih raziskav je objavil v obsežnem delu Opera medico-physica – 4 razprave v ločenih zvezkih na skupno več kot 900 straneh. Prvo razpravo z naslovom O nalezljivih boleznih je objavil leta 1762.
V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni.
Knjižnica hrani ravno ta prvi zvezek, kupili smo ga v antikvariatu.
Plenčič se je ukvarjal tudi z znanstvenoraziskovalnim delom – zbiral je gradivo o nalezljivih boleznih: škrlatinki, davici, črnih kozah. Rezultate svojih raziskav je objavil v obsežnem delu Opera medico-physica – 4 razprave v ločenih zvezkih na skupno več kot 900 straneh. Prvo razpravo z naslovom O nalezljivih boleznih je objavil leta 1762.
V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni.
Knjižnica hrani ravno ta prvi zvezek, kupili smo ga v antikvariatu.
