V parku pod železniško postajo Črnomelj je postavljena lokomotiva serije 25018, ki je bila izdelana 1921 v Avstriji ter bila poslana Italijanskim državnim železnicam. Aprila 1943 je bila pripeljana v Slovenijo in je vozila na progi Novo mesto – Karlovac.
Od spomladi 1944 do poletja 1945 je lokomotiva delovala v sklopu partizanske elektrarne v Črnomlju.
Črnomelj se je od leta 1939 oskrboval z električno energijo iz HE Ozalj (Hrvaška). Dobavo električne energije so prekinile oblasti NDH po kapitulaciji Italije.
Začasno so problem rešili na ta način, da so za proizvodnjo električne energije uporabili lokomobilo parne žage in mlina Zora, kjer so namestili tudi generator.
Zaradi vse večjih potreb po električni energiji je bilo potrebno poiskati novo rešitev. To so poiskali v prostorih nekdanje žage propadlega podjetja Jugoles, ob železniški postaji. Ta je leta 1943 pogorela, tako da so morali postaviti novo streho in obnoviti lokomobilo, ki je bila močnejša od lokomobile na Zori. Toda poškodbe ob požaru so bile takšne, da je bil kotel lokomobile nenehno potreben popravila.
Temu navkljub so se odločili, da na lokacijo, s pomočjo pomožnih tirov, pripeljejo lokomotivo serije 25018, ki je bila na tirih ob železniški postaji. Ta način proizvodnje električne energije so uporabljali do poletja 1945, oziroma do časa, ko so ponovno začeli prejemati električno energijo iz HE Ozalj.
Lokomotivo serije 25018, ki so jo uporabili za proizvodnjo električne energije, so po vojni obnovili in ponovno uporabljali za promet po dolenjski progi vse do leta 1976.
V spomin na ljudi, ki so na zelo iznajdljiv način omogočili oskrbo električne energje mestu in okolici, je Občina Črnomelj, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, 23. 4. 1983 odkrila spominsko ploščo. V parku pod železniško postajo v Črnomlju pa so postavili omenjeno lokomotivo.
Zavod za varstvo kulturne dediščine to spominsko obeležje vodi pod EŠD: 28690.
