Hrušiški škoromati so po starem običaju opravili poberijo v domači vasi Hrušici na pustno soboto 9. februarja 2013.
Med škoromati iz Hrušice (Občina Ilirska Bistrica) zasedata posebno častno mesto eden ali dva grozna črna škopita, najštevilčnejši so škoromati z zvonci, v skupini ne smejo manjkati godci, vsako leto znova se ob pustu poročita ženin in nevesta, ki nista brez strehe nad glavo, saj gre za njima šišča, vprežne živali oponaša trojica z ornimi kulci, lovcu skuša zbežati in mu uganjati norčije medved, po hišah rada kradeta cigan in ciganka, medtem ko otroke straši hudič. V skupini je še cunjar, ta debel, s pepelom in drugi. Največ škoromatov, kakih 50, se zbere na poberiji po domači vasi, v povorki zunaj domače vasi pa jih ponavadi sodeluje od 30 do 40. Hrušiški škoromati so v naših krajih in tudi širše po državi še edine izvirne pustne maske, ki se strogo držijo starodavnega običaja in v maske ne pustijo žensk. (V. Vinšek)
Med škoromati iz Hrušice (Občina Ilirska Bistrica) zasedata posebno častno mesto eden ali dva grozna črna škopita, najštevilčnejši so škoromati z zvonci, v skupini ne smejo manjkati godci, vsako leto znova se ob pustu poročita ženin in nevesta, ki nista brez strehe nad glavo, saj gre za njima šišča, vprežne živali oponaša trojica z ornimi kulci, lovcu skuša zbežati in mu uganjati norčije medved, po hišah rada kradeta cigan in ciganka, medtem ko otroke straši hudič. V skupini je še cunjar, ta debel, s pepelom in drugi. Največ škoromatov, kakih 50, se zbere na poberiji po domači vasi, v povorki zunaj domače vasi pa jih ponavadi sodeluje od 30 do 40. Hrušiški škoromati so v naših krajih in tudi širše po državi še edine izvirne pustne maske, ki se strogo držijo starodavnega običaja in v maske ne pustijo žensk. (V. Vinšek)
