Letos se spominjamo 90-letnice rojstva dramskega režiserja in pisatelja Jura Kislingerja ml.
Juro Kislinger ml. se je rodil 13. 5. 1931 v Laškem. Njegov oče je bil šolski ravnatelj in domoznanec. Gimnazijo je obiskoval v Celju in študiral na Akademiji za igralsko umetnost na oddelku za dramsko režijo v Ljubljani. Že leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, najprej kot režiser – asistent. Samostojno pa je v tem času režiral mladinsko igro Princeska in pastirček (P. Golia).
Proti koncu l. 1956 se je preselil v Mestno gledališče v Celje. Tu je bil l. 1958 uprizorjen njegov dramski prvenec – igra v treh dejanjih Na slepem tiru, s katerim so nastopili tudi na Sterijinem pozorju. Kot gost je Juro Kislinger v tem času režiral tudi na Ptuju in v Kranju. Po odsluženju vojaškega roka se je prvič zaposlil v Drami SNG Maribor, kjer je deloval kot režiser do leta 1961. V tem času je režiral nekaj zelo prodornih uprizoritev. Pot ga je l. 1961 spet vodila v Celje, kjer je služboval štiri leta kot režiser, nato pa se je do l. 1971 preselil v novinarstvo. Deloval je v dopisništvu mariborskega Večera, občasno pa je objavljal tudi v Naših razgledih, v reviji Dialogi, Celjskem zborniku in drugje. V ta čas sodi Kislingerjevo aktivnejše ukvarjanje z leposlovjem.
Od l. 1963 do l. 1974 je vodil Likovni salon v Celju, za katerega je pisal razstavne kataloge in objavljal o njegovem delovanju v različnih časopisih. Sicer pa je v letih 1971–1974 služboval kot direktor Skupne službe Kulturne skupnosti Celje. Potem pa je dokončno odšel v SNG Maribor, kjer je bil upravnik in kasneje pomočnik upravnika za investicije. Tu je bila njegova aktivnost posvečena predvsem gradnji in obnovi stavbnega sklopa mariborskega gledališča. Leta 1991 se je upokojil.
V svoji karieri je režiral 54 predstav (pri tem niso štete številne uprizoritve za otroke), od tega jih je bilo uprizorjenih 32 v Celju, 17 v Mariboru, dve v Kranju in ena v Ljubljani. Nekatere Kislingerjeve predstave so bile tudi prirejene za radio, objavljal pa je tudi režijske napotke v dramski knjižnici. Poleg tega je avtor nekaterih dramskih besedil: Na slepem tiru, Pregnani iz raja, Izlet, Igra o zmaju in Gledališče o gledališču.
Pisal je za otroke in odrasle. Njegovo najbolj znano prozno delo pa je zbirka humoresk iz NOB “Debele zgodbe Petra Fuleža“, po katerih je v priredbi po različnih slovenskih krajih nastopil igralec Polde Bibič in izvedel nad 120 nastopov.
Že v študentskem času je v letih 1950–1955 pisal gledališka poročila v tedanjo Mladino. Pri Večeru je deloval v notranjepolitični in gospodarski rubriki za področje kulture, in sicer za območje vzhodno od Savinje. Med njegovo pomembnejše tovrstno delo pa sodijo že prej omenjeni katalogi in objave v gledaliških listih, tako v Celju kot v Mariboru. Obsežno je tudi njegovo poročanje o izvajanju gradnje oz. adaptacije v mariborskem gledališču.
Zelo pomembno področje Kislingerjevega delovanja je organizacijsko delo. Kot vodja Skupnih služb Kulturne skupnosti in kot upravnik v gledališču se je veliko ukvarjal s kulturno politiko in financiranjem kulture ter o tem tudi pisal. Njegovo življenjsko delo je generalna obnova in novogradnja stavbnega sklopa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Bil je tudi svetovalec za načrtovanje novega mladinskega gledališča v Zagrebu, recenzent prvega projekta novogoriškega gledališča, svetovalec pri obnovi velike opere v Minsku v Belorusiji in l. 1993 še svetovalec ob novogradnji dramskega gledališča v Tobolsku (Sibirija).
Na Kislingerjevo pobudo in pod njegovim vodstvom je bilo junija l. 1989 v Mariboru ustanovljeno Društvo gledaliških tehnikov Slovenije z namenom strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave izkušenj.
Kot zanimivost še omenimo, da je bil Kislinger v času službovanja v Celju tudi atletski sodnik, dosegel je celo stopnjo zveznega sodnika. Dve leti je bil predsednik Atletskega društva Kladivar v Celju. Pripomogel je k dvigu Skokovega memoriala (velikega celjskega mednarodnega mitinga) in pritegnil k udeležbi veliko takratnih svetovnih rekorderjev in drugih znanih atletov.
Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani
Fotografija je last Knjižnice Laško
