12. marca 2018 se spominjamo 120-letnice rojstva katoliškega duhovnika lazarista, publicista, urednika in Maistrovega borca za priključitev Prekmurja Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, Jožefa Godine iz Dolnje Bistrice, brata pisatelja Ferda Godine (1912-1994).
Jožefu so starši kot prvorojencu po končani madžarski in nemški šoli namenili gostilno, vendar pa je njegov birmanski boter Jožef Klekl st. prepričal starše, da so nadarjenega fanta dali naprej v slovenske šole, v gimnazijo v Ljubljani. V prvi svetovni vojni se je bojeval na ruski in italijanski fronti, po vrnitvi pa je s stotnikom Jurišičem, vojaki in prostovoljci konec leta 1918 osvobodil rodno Dolnjo Bistrico in druge kraje v Prekmurju. Sodeloval je tudi pri zasedbi Murske Sobote, kjer pa je bil izdan, zaradi česar so ga zaprli, vendar mu je uspelo pobegniti in takrat se je zaobljubil, da bo postal duhovnik. Po maturi je tako vstopil med lazariste, leta 1925 po diplomi pa bil posvečen v duhovnika. Zaupana mu je bila Misijonska tiskarna Groblje pri Domžalah, leta 1938 je postal duhovnik ljubljanske škofije, nakar je do 1941, ko ga je skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki nemški okupator izgnal, kaplanoval v Jesenicah. Vrnil se je v Ljubljano, se leta 1943 umaknil v Rim, leta 1948 pa odpotoval v ZDA. Tam je vodil Sobotno slovensko šolo, tudi Slovensko pisarno, izdajal in tiskal družinski list za Slovence v Ameriki ter nasploh veliko prispeval k ohranjanju slovenstva, tako na tujem kot doma. Leta 1969 se je preselil na avtrijsko Koroško, kjer je v Pliberku pri šolskih sestrah bil skrben hišni duhovnik. V Pliberku je bil tudi pokopan, vendar pa so njegove posmrtne ostanke na pobudo njegove nečakinje, zdravnice Karoline Godina, 17. avgusta 2011 v okviru državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prenesli v domovino, na domače dolnjebistriško pokopališče, kjer je želel biti pokopan. Godinova domačija Dolnja Bistrica 89 je bila leta 2003 vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije s področja arhitekture, leta 2013 pa je nečakinja odkrila tudi spominsko ploščo v čast stricu.
Jožef Godina, ki morda ob Francu Ivanocyju, obeh Kleklih, Ivanu Jeriču, Ivanu Baši idr. ostaja neupravičeno (zaradi bivanja na tujem?!) nekoliko v senci, prav tako spada med pomembne gradnike narodne zavesti in čuta pripadnosti slovenskemu narodu v času prve svetovne vojne in po njej. Na osrednji slovesnosti ob priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu, 17. avgusta 1919, v Beltincih je kot prvi govornik nastopil prav Godina, kar je le potrditev več, da je pustil pri boju za priključitev Prekmurja zelo pomemben pečat.
Literatura:
Munda, Mirko, Jožef Godina: Prvi osvajalec Prekmurja za Jugoslavijo. Pen: priloga Vestnika, april 2014, str. 20-21.
Žunec, Branko, Pozabljan prvi osvoboditelj Prekmurja, Vestnik (8. 12. 2018), št. 10, str. 16-17.
