Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
5. junija 1880 je v Brežicah umrl Radoslav Razlag – Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Rodil se je v Radoslavcih pri Ljutomeru 12. julija 1826.
Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854.
Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil.
Dr. Razlag je kot slovenski narodnjak sodeloval na vseh slovenskih taborih, ki so jih Slovenci poimenovali kot »obrambo proti prodirajočemu nemštvu in germanizaciji s severa ter poitalijančevanju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Primorju«. Vodil je veliko bésedo ob ustanovitvi prve posavske Čitalnice, v Sevnici 7.1.1866. V imenu obolelega Alojzija Lenčka je odprl tudi 5. vseslovenski tabor v Sevnici, 2. maja 1869, in bil odbornik (z Dragotinom Ferdinandom Ripšlom) pripravljalnega odbora (predsednik A. Lenček). Na taboru je obrazložil 4. resolucijo o potrebi slovenske kmetijske šole, saj do tedaj na Slovenskem še ni bilo nobene, namesto odsotnega dr. Kaplerja pa tudi zagovarjal 5. resolucijo – zahtevek za graditev mostov v Brežicah in Sevnici (ta resolucija ni bila izglasovana).
Slovenski politiki so ga vabili v Ljubljano, zlasti Lovro Toman (zavedni Slovenec, s katerim sta sodelovala že v Gradcu, soustanovitelj in 1. predsednik Slovenske matice 1865, nemški nasprotniki so po njem Kranjsko imenovali »Tomanija«). 22.9.1869 je bil kot namestnik odbornika Lovra Tomana, namesto Antona Kosa, ki je umrl 10.12.1869, izvoljen v kranjski deželni zbor v Kuriji mest, trgov in trgovsko-obrtne zbornice (oba Tomanova namestnika sta bila sicer kmečka poslanca). Svojo advokatsko pisarno, v kateri je delal tudi dr. Janez Mencinger, je iz Brežic preselil v Ljubljano leta 1870. 11.8.1871, za časa dunajske Hohenwartove vlade, je bil imenovan za prvega slovenskega kranjskega deželnega glavarja (do tedaj vsi Nemci). Povezava Štajerske in Kranjske pa je spodbudila politično nasprotovanje pri osrednjih kranjskih staroslovenskih politikih Janezu Bleiwisu, Valentinu Zarniku in dr. Etbinu Costi, ki je sam upal na to mesto. Kljub temu, da je kmečka kurija obdržala večino v deželnem zboru, je dr. Razlag po štirih mesecih mesto glavarja izgubil, 16.12.1871 je bil imenovan spet Nemec, Anton Alexander Auersperg s Šrajbarskega turna (potem Slovenec dr. Jože Poklukar znova šele 1888).
Leta 1873 je s podporo mladoslovencev v kmečki kuriji na Notranjskem premagal konservativnega kandidata Karla Hohenwarta. Njegova strogo slovenska politična usmerjenost, ki ni podlegla politični opciji razcepa (staroslovenci, mladoslovenci), politični nazori o konkordatu (pogodba med državno oblastjo in Cerkvijo), predlogi, da se izobražujejo tudi ženske (neporočene in vdove) ter načelnost samemu sebi v nasprotju s klerikalno stranko, ki ga je podpirala, so ga vedno bolj oddaljevali od politične smeri kranjskega deželnega odbora, zato je leta 1875 odstopil. Vrnil se je v Brežice in tu bolan (rak na želodcu) preostanek življenja preživel skoraj pozabljen.
Dr. Radoslav Razlag je bil tudi pesnik in pisatelj. V študentskih letih se je navduševal za ilirizem (skupni jezik slovanskih narodov), pasivno ali aktivno govoril skoraj vse slovanske jezike, a se po letu 1853 vrnil k slovenščini. Za življenja v listih ni veliko objavljal, nekaj npr. v celjskih Novinah, Koledarček slovenski (izdajal J. Bleiweis, kot privezek izšle Zvezdice), precej pa v knjižnih izdajah. Uglasbene pesmi so izhajale še v 20. stol., npr. v Naši zbori (1972). Prijateljeval in družbeno sodeloval je z brati Ipavci, loškim oz. videmskim župnikom Dragotinom Ferdinandom Ripšlom, krškim pravnikom dr. Janezom Mencingerjem itd. Njegove pesmi so večinoma ponarodele, zlasti je znana Domovini (glasbo je napisal Josip Ipavec), gotovo največkrat izvajana domoljubna pesem na Slovenskem. Še danes jih izvajajo znani zbori, npr. Carmina Slovenica (komorni in koncertni), pevci (npr. tenorist Marjan Trček, baritonist Jože Vidic), bile so in so tudi v repertoarju posavskih skupin (MePZ Viktor Parma Krško, Moški zbor DKD Svoboda Brestanica, MePZ Viva Brežice itd.). Strokovne pravne prispevke je objavljal zlasti v reviji Pravnik slovenski.
Bil je med ustanovitelji Slovenskega društva pisateljev (1872), izvoljen za prvega podpredsednika (prvi predsednik je bil Davorin Trstenjak, tajnik Maks Pleteršnik). Dr. Razlag je bil tudi govornik na Društveni proslavi 15.9.1872 v Vrbi, v počastitev dr. Francetu Prešernu, ki se je je udeležilo okoli 6.000 ljudi. Vse od ustanovitve Slovenske matice (1865) je bil njen odbornik.
Počastitev in priznanje je doživel šele posmrtno. Leta 1895 mu je Ernestina Jelovšek, hči Franceta Prešerna, namenila spominski del v Erinnerungen an Dr. Franz Preširen (Spomini na Prešerna). Ob 100-letnici rojstva mu je Krško izdalo knjigo Pesmi, v priredbi Frana Mohoriča, ki jo je 1926 natisnila Tiskarna bratov Rumpret. Po njem se imenujejo ulice v Brežicah, Celju, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti.
Vir: http://www.posavci.si/osebe/razlag-jakob-radoslav/228/
Prispeval: Zavod Neviodunum
