Pomen tega dela ni bil le verski,saj je bilo in je še prekmurskim evangeličanom dvesto let poleg pesmaric glavnaverska knjiga. Močno je vplivalo na razvoj nadaljnjega slovstva v prekmurščinine le kot pripomoček in vzor, marveč tudi kot izredna jezikovna stvaritev vnarečju, v katerem je bilo doslej napisanih le nekaj knjižic. V Predgovoru, vkaterem je pri odstavkih o Slovencih in slovanskih prevodih sv. pisma pravgotovo sodeloval Küzmič sam,so v 13. členu kot »slovenski narod« našteti Slovani v vseh deželah, tudi naKranjskem, Štajerskem in Ogrskem, katerih sorodstvo je posebej poudaril. Glavniznačaj prevodu dajejo besedni zaklad in skladnja, slog. Küzmičev Nouvi zákon je velika zbirka besed prekmurskega narečja vobliki ravensko-goričanskega govora, med katerimi so mnoge stare, drugod redkeali neznane slovanske besede. V njegovem živem ljudskem jeziku pa so tuditujke: madžarske, nemške, grške in latinske, ki so v glavnem v zvezi ssvetopisemskim besedilom. Težko je za vsako besedo povedati, ali je kajkavskaali pa so jo tedaj uporabljali tudi v prekmurščini. V Küzmičevem pripovedovanjuo dogodkih, osebah in tujih krajih so zametki pripovedništva in poučne proze vprekmurščini.
Glede predlog in prevodov lahkozapišemo, da Küzmič obprevajanju Nouvega zákonarazen grškega izvirnika ni uporabljal nobene druge predloge; tudi vulgate ne.Dalmatina ni uporabljal; ga je pa poznal, in sicer toliko, da so mu posamezniizrazi bili toliko prisotni in domači, da jih je ob delu sem ter tja tudiuporabil. Jezik Nouvega zákona,kot natančneje ugotavlja dr. Anton Vratuša, je takšen, kakršen se danes govoriv geografskem območju nekako od Sóboteproti severu in obsega še prve obronke Goričkega.
Küzmičev Nouvi zákon je bistveno pripomogel k reafirmacijiprotestantske miselnosti na ogroženih prekmurskih in šomodjskih območjih.Kmečki sloj v Prekmurju, ki je bil tako rekoč edini dosledni zagovornik protestantizmain si je kljub fevdalnemu izkoriščanju materialno že utrdil svoj položaj, je zNouvim zákonom dobil oprijemljivo duhovno oporo za privrženost in vztrajnost v novi veri.
V zvezi s Küzmičevimprevodom še dandanašnji stoji Bakoševa ocena – Bakoš je bil Küzmičev naslednik v Šurdu – izražena 20. junija1778 v pismu Mihaelu Institorisu Mošovskemu, da Nouvi zákon, »dajetisto, česar si doslej v tem jeziku še nihče ni upal poskusiti« in da je vcelotnem prevodu »častiti avtor … hotel obdržati preprosti način izražanja«.
Prvi izdaji Nouvega zákona iz leta 1771 so sledile, vendar brezPredgovora, še izdaje v Požunu 1817, v Kőszegu 1848, na Dunaju 1883 in vBeogradu 1928.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, ki je sicerlastnik štirih izvodov Nouvega zákonaiz leta 1771, se leta 2011 ob 240-letnici njegovega izida pridružujespominu na ta dogodek z digitalizacijo te najpomembnejše prekmurske slovenskeknjige za Digitalno knjižnicoSlovenije – dLib.si.
Digitalizirana oblika Nouvega zákonaiz leta 1771 je dostopna na dLib: Nouvi zákon ali Testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa.
Literatura:
Novak, V. (1976). Izborprekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
Smej, J. (2004). Nouvi zákon Števana Küzmiča(1771) v luči sodobnega ekumenizma. Bogoslovnivestnik, 64 (2), 331-342.
Šebjanič, F. (1974). Zgodovinski pomen dejavnosti Štefana Küzmiča pri utrjevanjuprotestantizma in nacionalnem osveščanju Slovencev na Ogrskem. V A. Leskovec,M. Medved in J. Ternar (Ur. odb.), ZbornikŠtefana Küzmiča (str. 36-53). Murska Sobota:Pomurska založba.
Vratuša, A. (1974). Jezik »Nouvoga zákona« in »Svéti evangyeliomov«. V A. Leskovec, M.Medved in J. Ternar (Ur. odb.), ZbornikŠtefana Küzmiča (str. 54-75). Murska Sobota:Pomurska založba.
Digitalno zbirko je uredil in pripravil Andrej Pavlič.