Organiziranje gasilskih enot v okviru industrijskih obratov ima v Celju bogato zgodovino. Na tem območju je v 20. st. delovalo sedemnajst industrijskih gasilskih enot in društev. Prva industrijska gasilska društva so bila ustanovljena v 30-ih letih in doživela razmah v prvih desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ukinjena pa so bila v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja zaradi hude gospodarske krize, ki se je odrazila tudi v Celju.
Na območju Celja so delovala naslednja industrijska gasilska društva in enote: Prostovoljno gasilsko društvo Magdalena, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tovarne emajlirane posode EMO Celje, Prostovoljno gasilsko društvo Tovarna volnenih odej Škofja vas, Industrijsko gasilsko društvo Tovarna perila Celje (Toper), Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo LIK Savinja, gasilska enota LIP Teharje, gasilska enota Papirnica Višnja vas, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Železnica, Industrijsko gasilsko društvo Tovarna sadnih sokov in marmelade Celje, Industrijsko gasilsko društvo Celjska opekarna, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Metka (Tkalnica hlačevine), Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Cinkarna Celje, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Kemična tovarna Celje, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tovarna organskih barvil Celje, Industrijsko gasilsko društvo Aero Celje, Operativna gasilska enota Petrol Celje in Industrijsko gasilsko društvo Železarna Štore.
Glavni namen organiziranja gasilskih enot in društev v podjetjih je bilo zagotavljanje požarne varnosti v industrijskih obratih. Glavni pobudniki ustanovitve so bili navadno lastniki (Adolf Westen v Tovarni emajlirane posode), ali pa po drugi svetovni vojni oblast, ki je s tem želela zagotoviti dobro usposobljen kader, sposoben hitrega posredovanja ob morebitnih požarih in nesrečah ter s tem preprečiti nastanek večje finančne škode.
Prostovoljne industrijske gasilske enote so doživljale svoj razvoj skladno z uspešnostjo podjetij, v katerih so delovale. V časih, ko je bilo poslovanje uspešno, so pridobivale nova vozila in opremo, člani so veliko časa namenjali izobraževanju in rednemu urjenju, ki so ga preverjali na številnih vajah in tekmovanjih. V času gospodarske krize v osemdesetih in devetdesetih letih 20. st., ko so tudi celjska podjetja pestile velike finančne težave, je industrijsko gasilstvo pričelo zamirati. Podjetja so eno za drugim pričenjala prostovoljne gasilske enote in društva ukinjati. Opremo so podjetja bodisi prodala ali pa predala prostovoljnim gasilskim društvom, ki so delovala na območju podjetij. Edino podjetje, ki je prostovoljno industrijsko gasilsko društvo leta 1998 sicer ukinilo, vendar ohranilo poklicno gasilsko enoto, je Cinkarna Celje.
