1837-19”
Tiskarna Paternolli naj bi s tiskom začela leta 1837. Pred tem je bila družina Paternolli lastnica knjigarne, knjigoveznice in papirnice, najprej v Trstu in nato v Gorici. Tiskarske črke in stroje je Ignazio Antonio Paternolli kupil v Lombardiji. Iz seznama publikacij v prvih letih delovanja je razvidno, da so bili to večinoma tiski Goriške nadškofije in Kmetijske družbe (I.R. Societa Agraria di Gorizia).
Po smrti Ignazia Antonia leta 1845 je tiskarno prevzel njegov sin Giovanni, ki je tiskarno temeljito posodobil. Do leta 1849 je bila to edina tiskarna v Gorici. V letih do smrti Giovannija (1891) je tiskarna natisnila veliko pomembnih tiskov za Goriško, kot na primer Zgodovino goriške grofije Carla Morellija (Istoria della Contea di Gorizia in quattro volumi compresavi un appendice di note illustrative) in Zgodovino Kostanjevice Chiara Vascottija (Storia della Castagnavizza contenente eziandio la malattia, la morte e il funerale di Carlo X. re di Francia, del conte della Marna figlio primogenito di Sua Maesta’ Cristianissima, e del duca di Blacas).
Po smrti Giovannija sta tiskarno prevzela sinova Guido in Giuseppe, med prvo svetovno vojno pa sin Giuseppeja, Giovanni oziroma Nino. Tiskarna je bila med prvo svetovno vojno zelo poškodovana, vendar so jo uspeli obnoviti in je pod družino Paternolli delovala še vse do leta 1929, ko sta podjetje prevzela Bressan in Campestrini.
Tiskarna Paternolli je tiskala tudi publikacije v slovenskem jeziku. Že leta 1838 je natisnila dve pesmarici Valentina Staniča. Poleg tega je tiskala tudi slovenske periodične tiske, kot sta Umni Gospodar in nekaj letnikov časnika Soča, ter dela Štefana Kociančiča.
Tiskarna Paternolli je tiskala tudi publikacije v slovenskem jeziku. Že leta 1838 je natisnila dve pesmarici Valentina Staniča. Poleg tega je tiskala tudi slovenske periodične tiske, kot sta Umni Gospodar in nekaj letnikov časnika Soča, ter dela Štefana Kociančiča.