Tlakovci so bili že v najstarejših civilizacijah posebno cenjeni, vendar so imeli pri različnih ljudstvih in kulturah drugačen pomen. Najstarejša pričevanja o njih najdemo v Egiptu že okoli leta 1500 pred našim štetjem.
Okoli leta 900 pred našim štetjem zasledimo bogato glazirane tlakovce v asirski umetnosti. Nesporni vrh talnega okraševanja v starem svetu so predstavljajo tlakovci v Mezopotamiji. V babilonski umetnosti se v 6. stoletju pred našim štetjem pojavijo tlakovci z enakimi motivi, kot jih najdemo v umetnosti zrelega in poznega srednjega veka: zlasti zmaji, levi, ptiči, pravljični leteči stvori in ljubke rožice ter vitice. Kmalu zatem se pojavijo tlakovci tudi v deželah severne Afrike in sicer že v 6. stoletju pred našim štetjem. V antiki so v ta namen uporabljali bolj kamen in mozaik, okrašene keramične ploščice so bile bolj domena provincialne umetnosti.
Okrašeni opečni tlakovci se pojavijo v Evropi šele v 13. stoletju, najprej v Franciji in to na gradovih, v cerkvah in samostanih.
