Humanitarna dejavnost Adelme von Vay in njenega moža se je odražala tudi v članstvu v Odboru podružnice Rdečega križa v Konjicah, ki je dal postaviti bolnišnico, imenovano „Christiane Lazarett”. Čeprav ni znana točna letnica, lahko trdimo, da je bila bolnišnica postavljena vsaj do 21. oktobra 1897, ko jo je skupaj s kapelo blagoslovil konjiški nadžupnik Jernej Voh. V kapeli so bile za bolnike občasno maše, ob nedeljah pa večernice.
Ustanova„Christiane Lazarett” je dobila ime po plemkinji Christiani Habsburg, ki jebila predsednica avstro-ogrskega rdečega križa. Domačini jo poznajo podimenom „Bolnica rdečega križa”. „Christiane Lazarett” je obsegala dvestavbi – v večji so bili interni in kirurški oddelek ter kapela, v manjši (kije stala za njo) pa infekcijski oddelek, kuhinja in bivališče usmiljenih sestersv. Vincencija Pavelskega•, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniškooskrbo so v lazaretu opravljali konjiški zdravniki.
Med 1. svetovno vojno je lazaret sprejemal večinoma ranjence. Ker so bilekapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett št. 2, ki se jenahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro.
Po smrti barona Vay de Vaye (1. marec 1921) je lazaret vse dosvoje smrti 1925. upravljala njegova vdova Adelma, roj. gr. Wurmbrand -Stuppach.
„Bolnica rdečega križa” je delovala do konca 2. svetovne vojne,kmalu zatem pa so v njej uredili skromna stanovanja za socialno ogrožene ljudi.
