Hotel Dobrai v Murski Soboti, zgrajen na začetku 20. stoletja, predstavlja eno najlepših historicističnih zgradb v Prekmurju.
János Dobrai (1863-1931) je leta 1896 od posestnika Reszőja Moszta (ta pa leta 1894 od grofa Antona Szapáryja) kupil parcelo s pritlično hišo v Murski Soboti nasproti Ascherjeve trgovine. Leta 1908 je Dobrai začel z gradnjo novega Cazina, ki so ga odprli 1909, pritlična hiša pa je bila nadzidana v hotel. V Casinoju je bila znana Kavarna pri Kroni, Hotel Dobrai, poimenovan po svojem lastniku, pa je bil nasploh dolga leta zbirališče soboških meščanov in središče družabnega ter političnega življenja v Soboti. Pred hotelom je stala velika konjušnica, kjer so hlapci skrbeli za utrujene konje gostov in obiskovalcev. Dobrajev hotel je bil tudi prizorišče velikega dogodka, ko je Vilmoš Tkalec 29. maja 1919 ob 11.30 uri z balkona hotela razglasil Mursko republiko.
Kasneje je hotel dobil ime Zvezda in pod tem imenom obratuje še danes. Salon z balkonom, ki je zaznamoval prekmursko zgodovino, pa so uredili v Salon Murska reublika in služi za razne kulturne in druge prireditve.
Arhitektura hotela odraža močno neobaročno razgibanost in členjenost celotnega ostenja zunanjosti, opremljeno z maltasto cvetlično, rastlinsko in figuralno motiviko ter dodanimi zidnimi baročnimi kartušami in kompozicijami tridelnih, baročnih oblikovanih nadstrešnih čel. Hotel je v tedanjem času predstavljal najmarkantnejšo historicistično arhitekturo v središču Murske Sobote, kar se lahko reče še za današnji čas.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
Kasneje je hotel dobil ime Zvezda in pod tem imenom obratuje še danes. Salon z balkonom, ki je zaznamoval prekmursko zgodovino, pa so uredili v Salon Murska reublika in služi za razne kulturne in druge prireditve.
Arhitektura hotela odraža močno neobaročno razgibanost in členjenost celotnega ostenja zunanjosti, opremljeno z maltasto cvetlično, rastlinsko in figuralno motiviko ter dodanimi zidnimi baročnimi kartušami in kompozicijami tridelnih, baročnih oblikovanih nadstrešnih čel. Hotel je v tedanjem času predstavljal najmarkantnejšo historicistično arhitekturo v središču Murske Sobote, kar se lahko reče še za današnji čas.
Literatura:
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
