V preteklosti so jih gospodinje pekle, da bi z njimi nasitile lačna usta, danes pa so te pogače prava poslastica. Še posebej so bile in so cenjene zaradi hitre priprave, dobrega okusa in izdatnosti.
Posolanke so značilne za ravenski del Prekmurja in sodijo med pečene močnate jedi. Pripravijo se iz genjenega (kvašenega) testa ter se spečejo s skutnim ali jabolčnim nadevom, ki se premaže s kislo smetano.
Zlejvanke so posebnost med močnatimi jedi. Pod tem imenom jih poznajo na Dolinskem in Ravenskem, medtem ko na Goričkem zlejvanki rečejo šterc ali malin. Pripravijo se iz pšenične, koruzne ali ajdove moke, lahko pa tudi iz oženjene moke, ki je kombinacija ajdove in pšenične. Zlejvanke ali šterci so bili v preteklosti pogosto samostojna jed za kosilo, včasih je bila zraven le juha.
Krapci pa so značilni za Dolinsko in so prav tako posebnost med pečenimi močnatimi jedmi. Pripravijo se iz kvašenega rahlega testa iz pšenične ali ajdove moke in bogatega nadeva iz skute, prosa in kisle smetane. Pravi prekmurski krapci so iz prosene kaše, v novejšem času pa poleg tega uporabljajo tudi riž. Med nadevi za krapce se pojavljajo še skuta z mletimi orehi, skuta s kuhanim rižem in skuta z naribanimi jabolki ali jabolki in makom. Posebna vrsta so tikvini krapci, ki se pripravljajo iz laških tikvi (jedilne buče z oranžnim mesom).
Literatura:
Buzeti, Tatjana in Karas, Romana: Kulinarika. Vzhodno v raju: drobtinice iz Pomurja. Murska Sobota: Podjetje za informiranje: Zavod za zdravstveno varstvo, 2004, str. 130.
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.