Vila Bled

Na mestu današnje Vile Bled je bilo dolga stoletja upravno središče otoške proštije. Prvi nepremičninski opis je iz leta 1809, in sicer enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem. 

Vse skupaj je kupil knez Ernest Ferdinand Weriand Windischgrätz, ki je na tem mestu med leti 1883 in 1885 postavil prostorno dvonadstropno vilo s stolpiči. Poimenoval jo je Schloss Seebach. 

Windischgrätzi so dvorec leta 1922 prodali kralju Aleksandru Karađorđeviću, ki ga je nato poklonil soprogi Mariji. Novi lastniki so dvorec preimenovali v Suvabor in si ga izbrali za poletno rezidenco. Po načrtih Jožeta Plečnika so zraven načrtovali novega. Gradnjo so prekinili po smrti Aleksandra leta 1934. Izdelani so bili le stebri, na katerih danes stoji paviljon Belvedere. V letih 1938 in 1939 so dvorec povsem porušili in začeli graditi novega po načrtih arhitekta Fürsta. Zaradi začetka 2. sv. vojne je kraljeva družina pobegnila in gradnja se je ustavila.

Nadaljevala se je po koncu vojne po prirejenih načrtih in se zaključila leta 1947. Vila Bled je dobila današnjo podobo. Za svojo poletno rezidenco jo je uporabljal Tito in tu gostil številna znana imena svetovne politike.

Po Titovi smrti začne Vila Bled služiti turizmu. Najprej je bila pod upravo Emone, od leta 1984 pa pod upravo Grand hotela Toplice. Od leta 1999 do 2008 jo je v najemu od Vlade Republike Slovenije imela družba Sava, d. d. Leta 2008 so jo dali v najem za dobo 50 let podjetju Condor Real, d. o. o.  Ta ni uspel uresničevati zastavljenih ciljev, zato so leta 2010 od pogodbe odstopili. Od leta 2012 z njo upravlja Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije.