Kjer se reka Vipava prebija skozi lišnato gričevje, je v najožjem delu nastala soteska z imenom Pekel. Iz zaselka Vrh jo je mogoče obiskati po kolovozni poti skozi gozd in nato ob strugi Vipave.
V Peklu so že v preteklosti postavili največji in najzmogljivejši mlin daleč naokoli. Domačijski kompleks sestavlja večetažno stanovanjsko poslopje z mlinom, žago venecijanko, kovačijo in pomožnimi objekti. V mlinskem delu najdemo pod isto streho mlinske naprave in shrambo za žito ter mlinarske proizvode.
V preteklosti je reka Vipava poganjala kar 8 mlinskih kamnov. Sem so vozili mlet prebivalci s Komenskega Krasa in Vipavske doline. Mlin je pred ostalimi imel to prednost, da je obratoval tudi v najhujši suši, saj vode v reki Vipavi ni nikoli popolnoma zmanjkalo. V času največje sezone mletja so pred vhodom na posestvo kolone vozov čakale tudi po dva do tri dni.
Kemijska analiza vode je pokazala, da je voda v tem delu reke Vipave dokaj čista, saj nobena vrednost škodljivih snovi ne presega zakonsko predpisane meje. Bližnja drevesa in bujno rastlinstvo so značilni za primorski svet; neposredno ob reki Vipavi so drevesa vlažnih rastišč, kot sta siva jelša in črni topol.
DELJAVNOSTI NA UČNI POTI IN V UČILNICI (OPAZOVALNICA 6)
Izmeri temperaturo zraka in jo primerjaj z izmerjeno temperaturo na opazovalnici 2. Če obstajajo razlike, pojasni, zakaj je temu tako.
S pomočjo določevalnega ključa določi vsaj pet drevesnih vrst ob reki.
Zajemi vzorec vode za določevanje kemijske analize vode približno en meter od roba in pol metra pod vodno gladino, določi barvo, vonj in bistrost ter izmeri temperaturo, pH in prevodnost
Pojasni, zakaj mlin v Peklu danes ni več v uporabi.
Katera dejavnost bi po tvojem mnenju v današnjem času lahko oživila dogajanje v mlinu in njegovi okolici?