Idilična dolenjska vasica Muljava leži na prastarem naselitvenem prostoru Dolenjske, kjer se arheološka dediščina prepleta z literarno. Muljava je s soncem obsijano naselje, ki leži na prehodu Dolenjskega podolja v Suho krajino.
Krajevno skupnost Muljava, ki je del občine Ivančna Gorica, sestavlja dvanajst vasi: Bojanji Vrh, Velike in Male Kompolje, Trebež, Sušica, Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica, Leščevje, Mevce ter Velike in Male Vrhe.
Muljavo zaznamuje bogato društveno delovanje z dolgoletno tradicijo s področja kulture, turizma in družbenega življenja. Poleg Prostovoljnega gasilskega društva Muljava delujejo na Muljavi še Turistično društvo, Kulturno društvo Kresnička, Športno društvo in Kulturno društvo Josipa Jurčiča. Muljava ima tudi svojo šolo, ki je podružnična šola OŠ Stična, enoto Vrtca Ivančna Gorica in muzej Jurčičeva domačija – muzej na prostem.
Po ustnem izročilu obstajata dve različici, od kod izhaja ime Muljava. Prva govori o tem, da je bil na širšem območju današnje cerkve otok (od tam tudi Muljavcem znano območje »V otoku«, pod današnjo šolo) in da so hodili tja »muliti travo« stiški menihi. Torej naj bi ime pomenilo travo, pašo, namuljeno, v šopih odtrgano travo. Po drugi različici je bilo na širšem območju cerkve močvirje, kjer je voda odlagala rečno blato »mulj«. Od tod naj bi izhajalo ime Muljáva. Zgodovinarji dajejo prednost drugi različici.
Danes moderna vasica Muljava se ponaša z bogato zgodovino. V prazgodovinski dobi je tukaj potekala pomembna pot od Vač in Litijskega bazena prek Pristave na Gradišče mimo Ivančne Gorice, Muljave na Krko, dalje proti Dobrepoljski kotlini na Notranjsko.
Skozi te kraje je nekoč vodila glavna rimska cesta, ki je potekala od Stične, preko Črnelega do Muljave, skozi Žužemberk in Dvor vse do Črnomlja. Rimska cesta je najbolj ohranjena ravno na predelu, ki vodi od Gorenje vasi proti Bojanjem Vrhu. V rimski dobi je območje Muljave spadalo k mestnemu teritoriju Neviodunuma (Drnovega pri Krškem). Stoletja pozneje je po trasi rimske ceste vodila cesarska trgovska pot, ki je povezovala notranjost Slovenije s Hrvaško.
To potrjujejo ostanki vile rustice – rimske podeželske vile iz začetka 4. stoletja po Kr. in so danes zanimivo vkomponirani v zunanjo ureditev mrliške vežice.
O zgodnji naseljenosti na Muljavi pa pričajo tudi grobovi okrog vaške cerkve, ki segajo v čas med letoma 800 in 1000. Cerkev je bila na tem mestu verjetno zgrajena prav zaradi staroslovanskega grobišča.
V 19. st. je bila Muljava poznana pod imenom Obrhek (o tem je pisal tudi pisatelj Josip Jurčič), Muljavci pa Obrščanje. Obrh je beseda, s katero označujemo močan kraški izvir, ki se izlije ponavadi izpod visoke skalne stene, ustvari majhno, globoko jezero in nato odteče po dolini. Najvišja lega Muljave, to je danes območje okoli Jurčičeve hiše, se je sredi 19. stoletja imenovala Zavod. Iz urbarjev stiškega samostana ter urbarjev župnišč na Krki in v Šentvidu je razvidno, da je Muljava nastala iz dveh delov, iz dveh vasi ali naselij, iz Muljave in iz Zavoda. Mejo med obema je delala prejšnja stara cesta, ki je šla tik mimo Kocmanove hiše in za nekdanjo Gričarjevo hišo. K Zavodu so prvotno spadale tri kmetije ali grunti, Kocmanova, Tokčeva in Bebrova. Največje posestvo na Zavodu je bilo Kocmanovo.
Iz starih katastrskih map je razvidno, da je Muljava že leta 1825 in tudi še leta 1863 štela dvaindvajset hišnih številk. Muljavci pa so bili po posestnih razmerah razporejeni na 11 gruntarjev, 3 polgruntarje in 7 četrt gruntarjev ali bajtarjev. Med bajtarji so bili tudi lastniki hiše št. 19, ki jo je leta 1826 postavil ded pisatelja Josipa Jurčiča. Dotlej so Jurčičevi predniki stanovali v tuji leseni bajti, imenovani pajštba, zato hišno ime pri Pajštbarju (Pajžbarjevih), ki je v rabi še danes. V njej se je 4. marca 1844 rodil pisatelj Josip Jurčič.
Na Jurčičevi domačiji v naravnem amfiteatru domačini že od leta 1924 tradicionalno uprizarjajo Jurčičeva dela. Dvorišče domačije pa je tudi končna točka vsakoletnega Jurčičevega pohoda od Višnje Gore do Muljave.
Obiskovalci se lahko tudi okrepčajo v gostilni Obrščak, kjer lahko občutijo izvirno in duhovito govorico Muljavcev. Domačna gostilna v samem centru Muljave ohranja sloves gostilne Obrščak iz prvega slovenskega romana Desetega brata.
Viri in literatura, uporabljena za izdelavo digitalne zbirke Jurčičeva Muljava
Muljava. Maribor, Obzorja, 1979
90 let Prostovoljnega gasilskega društva Muljava: 1924-2014: (zbornik ob 90-letnici gasilstva na Muljavi). Muljava, Prostovoljno gasilsko društvo, 2014
Osnovna šola Stična, Podružnična šola Muljava: ob 100-letnici šolstva na Muljavi: 1910-2010. Ivančna Gorica, Osnovna šola Stična, 2011
Zbirka razglednic Mestne knjižnice Grosuplje
Zbirka fotografij in razglednic TD Muljava
Elektronski vir: Muljava, rojstni kraj Josipa Jurčiča, http://namuljavi.si/ (Pregledano: september 2016)
