Opekarna v času 2. svetovne vojne

Leta 1940 so potekale aktivne priprave na vojno in moški delavci z opekarne so se udeleževali orožnih vaj. Organizirali so sindikalno organizacijo in začeli z gibanjem za povišanje mezd. Gibanje je bilo uspešno in mezde so jim povišali 1. oktobra. 31. marca 1941 so šli vsi moški delavci na orožne vaje in v vojno in obrat se je ustavil. 4. ali 5. julija 1942 so prazno opekarno zažgali Italijani. Pogorela je skoraj cela, ostali so le uprava, krožna peč ter delno porušeni obodni zidovi. 5. aprila 1944 je z delovanjem ponovno začela parna žaga, na njej pa je bilo zaposlenih osem delavcev. Tudi žaga je bila potrebna popolne obnove, a se to ni zgodilo. Prenova opekarne in proizvodnja opeke sta se začeli leto kasneje. Opekarno so imeli v lasti še vedno stari lastniki, ki so jo začeli obnavljati na pobudo KP. Obnovili so je samo zasilno, da so lahko čimprej zagnali proizvodnjo. Na novo so postavili sušilnice, kozolčke, skladišča za opeko in obnovili eno od krožnih peči.