Folklorna dejavnost se v zadnjih letih brez dvoma razvija bistveno bolj intenzivno kot pred desetletji.
Razlog za to je mogoče najti v splošnih družbenopolitičnih razmerah, na katere vpliva občutek, da smo ljudje del velikega sveta (globalne vasi), znotraj katerega izginjajo razlike, po katerih bi se ločili od Drugih, in zaradi povečane strokovne skrbi za razvijanje tega področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Ljudje za svoj obstoj potrebujemo občutek pripadnosti, občutek povezanosti in občutek, da nismo le del množice, ampak smo hkrati z njo pomembni nosilci skupinske identitete – smo del skupnosti, ki nas same in skupnost kot celoto dela posebno. S tem razlogom se naslanjamo na pretekle kulturne prakse, ki jim s poustvarjanjem v sodobnosti sicer spreminjamo funkcijo ter v povezavi s tem deloma tudi obliko, posledično pa nam ponotranjene s preteklostjo povezane kulturne prvine dajejo temeljno skupinsko identifikacijo.
