Zega se je rodil 25. septembra 1852 v Skopem očetu Mihaelu, trgovcu, in materi Marijani Budin.2 Skopo je bila večja vas, v kateri sta imela sedež občina in vikariat. Občina je bila del okrajnega glavarstva Sežana in dežele Goriške in Gradiške, vikariat pa je spadal pod dekanijo Tomaj, ki je bila del tržaško-koprske nadškofije.
Po končani osnovni šoli v Skopem je Zega nadaljeval šolanje v Gorici, najprej na realki, nato pa še na učiteljišču, kjer se je izobrazil za osnovnošolskega učitelja. Pred nastopom učiteljske službe je dve leti obiskoval kmetijsko šolo v Gorici, leta 1869 napravil zrelostni in leta 1872 izpit, v katerem je moral dokazati svojo usposobljenost.3 K njegovemu osebnostnemu in intelektualnemu razvoju je morda pripomogla čitalnica za kmete in rokodelce, ki je v Skopem pričela delovati 23. septembra 1867.4 Na njegov karakter in delo je zagotovo vplival tudi narodni buditelj Karel Lavrič, ki je bil njegov profesor deklamatorke in delodajalec. Med letoma 1870 in 1871 je bil Zega zaposlen kot tajnik v Lavričevi odvetniški pisarni v Gorici. Sodelovanje je opisal v članku z naslovom Spomini na ranjkega dr. ft. Lavriča, ki ga je 1. novembra 1906 ob 40. obletnici Lavričeve smrti objavil časopis Soča. »Rad bi bil ostal še pri njem, toda odzvati sem se moral vabilu in odšel sem na svojo prvo podučiteljsko službo v Kanal in mesečno plačo 17½ goldinarjev. Kakor vsem dijakom je, bil je tudi meni pravi ljubeznivi oče, in oči so se mi solzile, ko sem se poslovil od njega.5« Leta 1871 je Zega na podučiteljskem mestu Kanalu zamenjal Ivana Širco, ki je odšel za nadučitelja v Cerkno.6
2 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matrimoni, Canale 1835–1921.
3 Učiteljski tovariš, 30. 4. 1919, 18.
4 Marušič, 2005, 168.
5 Zega, 2002, 76.
6 Verč, 2006, 34.