Slovenski katoliški duhovnik Jožef Hašnik se je rodil 16. marca 1811 v Trbonjah nad Vuzenico. Ljudsko šolo je obiskoval v Marenbergu (Radlje ob Dravi), normalko in gimnazijo v Mariboru, kjer je spoznal Frana Miklošiča (filologa in jezikoslovca), Stanka Mraza (pesnika in pripadnika ilirskega gibanja), Antona Murka (slovničarja in leksikografa), Jurija Matjašiča (slovenkega teologa in filozofa) in Rudolfa barona GoedI-Lannoya, ki je kasneje postal generalni konzul. V času pomladi narodov, nekaj desetletij kasneje, je Hašnik skupaj z Miklošičem, Murkom in Mrazom, pomembno prispeval k dvigu slovenske narodne zavesti. Študij filozofije je končal leta 1831 v Gradcu.
Bogoslovje je študiral v Celovcu in bil tam posvečen leta 1835 za duhovnika, kjer se je spoprijateljil s sošolcem, kasnejšim koroškim krškim škofom Valentinom Wieryem. Kot kaplan je služboval v Ljubnem, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Sevnici, Taboru v Savinjski dolini ter Rogatcu. 26. novembra 1849 je bil imenovan za župnika v Trbovljah, kjer je služboval vse do 1.2. 1869, ko je bil imenovan za župnika v Šentjurju pri Celju, kjer je ostal vse do svoje smrti.
