Posebno obdobje v njegovem življenju je bilo njegovo službovanje v Trbovljah, ki sovpada s časom slovenskega narodnega preporoda (ustanavljanja čitalnic in taborov), prestavitvijo sedeža lavantinske škofije iz Šentandraža v Maribor (1859), zemljiške odveze ter oblikovanja modernih občin. Vse to so bile posledice marčne revolucije iz leta 1848. Nova moderna občina Trbovlje je združila katastrske občine: Trbovlje, Knezdol, Sv. Lenart (Hrastnik), Ojstro, Sv. Marko. Na prvih volitvah, ki so potekale leta 1850 je bil izvoljen za občinskega odbornika, vendar je 21.12.1851 na seji odstopil.
Jožef Hašnik se je takoj zavedal, da kraj, katerega prebivalstvo se je z delovanjem rudnika nenehno povečevalo potrebuje novo šolsko poslopje in stalnega učitelja. Do takrat se je pouk izvajal v zasebnih hišah. Pogoji za učenje in delo so bili nemogoči, zato učitelji niso bili zainteresirani za poučevanje v Trbovljah, pa tudi otroci niso redno prihajali k pouku. Hašnik je uvidel, da so trboveljski otroci surovi in divji in da potrebujejo pouk in šolsko vzgojo.
Kot župnik je Hašnik je podal pobudo za obnovitev in dozidavo poslopja v neposredni bližini župnijske cerkve svetega Martina, ki so ga dokončali leta 1862. S tem je šola dobila stalnega učitelja Janeza Irgla, ki je tu ostal vse do svoje smrti leta 1892. Opravljal je tudi službo orglanista v župnijski cerkvi. V tej stavbi je delovala osnovna šola vse do leta 1901, ko so zgradili novo stavbo (zdajšnjo OŠ Ivan Cankar). V prostore nekdanje šole, pa se je preselila občinska uprava, ki je delovala v teh prostorih vse do leta 1939, ko je bila zgrajena sedanja občinska stavba na Mestnem trgu.
