L’ospite della 95a serata degli incontri mensili intitolati “Isolani interessanti” è stato Radivoj Nardin.
Najpomembnejša je ekipa
Mestna knjižnica Izola je gostila že 95. prireditev »Zanimivi Izolani« zapovrstjo. Pravšnje okolje za spoznavanje tako zanimivih in za družbo pomembnih osebnosti kot je bil tokratni gost, mag. Radivoj Nardin.
Nardin je izjemna osebnost, ki se je v kratkem času iz podjetnika znanega zgolj v lokalnem okolju prelevil v človeka, ki ga za nasvet pokliče sam minister. Je človek, ki je dokazal in še dokazuje, da lahko z zdravo pametjo, vztrajnostjo, strokovnostjo in racionalnostjo človek doseže tisto kar se je še pred par leti zdelo nemogoče. Je človek, ki je dokazal, da lahko naš zdravstveni sistem posluje tudi pozitivno in je s tem vzel pomemben argument zagovornikom zasebnega zdravstva.
Nardin je podjetnik od glave do pet. Podjetnosti, pravi, se je naučil že v ranem otroštvu, ko je svoj prosti čas, kot vsi tedanji otroci, najraje preživljal na mestnih ulicah. Ker so bili vsi njegovi prijatelji visoki je moral ta »manko« v višini nadoknaditi, če ne kako drugače, z besedami in tako se je »naučil temeljev menedžmenta«.
Seveda pa temeljnega znanja, vrednot in odnosa do sveta ne da samo ulica ampak je pomembno družinsko okolje, vendarle je družina vir primarne socializacije. Prav njegov odnos do dela mu je dala družina, oče ga je priučil potrebnih praktičnih del, od matere pa se je priučil potrebnih gospodinjskih znanj. Taka dela mu sedaj pomenijo oddih od službenih obveznosti.
Ker je imel vrednote trdega dela močno privzgojene mu osnovna šola ni predstavljala nikakršnih težav, bila je na trenutke celo prelahka. Malce se mu je zataknilo na gimnazij, ko se je njegova osredotočenost iz učenja usmerila na nežnejši spol. Tako je pustil gimnazijo in se raje lotil postopne in daljše poti. Od končane trgovske, ekonomske do skorajšnjega doktorata iz menedžmenta.
Vprašanje kaj bi bilo, če ne bi izbral te poti, konec koncev, vsaka naša pretekla odločitev, pa naj bo videti še tako trivialna, vpliva na to kar smo in kjer smo v tem trenutku.
Poleg odnosa do dela je družina vplivala še na eno pomembno lastnost-čut do sočloveka, odgovornost do okolja v katerem živi in deluje. Zato ne čudi, da je bil tudi dolga leta politično dejaven, bil je občinski svetnik (celo županski kandidat), član Odbora za gospodarske javne službe in promet, predsednik Sveta ZD Izola in član sveta zavoda SBI. Rdeča nit njegovega političnega udejstvovanja je pravzaprav nepolitičnost oziroma še bolje, neideološkost. Vendarle, ko gre za nekaj splošno dobrega ali koristnega ni pomembna politična orientacija, le ta zna biti celo ovira, ampak je pomembna želja narediti kar je prav in koristno za neki kraj. Ta sposobnost je pomembno vplivala tudi na to, da je »naša« bolnica danes zgodba o uspehu.
Ko je bil imenovan za direktorja SBI, je marsikomu to imenovanje dvignilo obrvi. Sam pravi, da enostavno zato, ker ni bilo splošno znano, da je kot član sveta zavoda SBI precej sodeloval z upravo in tako podrobno spoznal poslovanje bolnišnice. Okolica ga je poznala kot podjetnika, ki je začel s prevozništvom in to časovno obdobje, ko je že deloval v SBI kot član sveta je enostavno manjkalo v predstavah ljudi. Je pa izjemno hitro utišal skepso in dokazal, da lahko s pravim vodenjem dela čudeže.
Takoj na začetku se je, za razliko od marsikaterega »uspešnega podjetnika«, odločil, da poslovanja ne bo izboljševal z odpuščanjem, ker je to zadnja možnost, ki pride v poštev le, ko so vse ostale možnosti izčrpane. Okostnjakov tudi ni iskal v omarah, ker kot pravi, je to pogled v preteklost, mora pa biti usmerjen v prihodnost. Tako, ni izgubljal časa s preteklimi odločitvami ampak je analiziral stanje ob prihodu in z ekipo pripravil načrt optimizacije za naprej. Najtrši oreh pravi, je bil prepričati zaposlene v to, da se sistema ne bo kar spremenilo ampak se je treba sistemu prilagoditi in v okviru sistema narediti največ kar se da. Seveda uspeha ne bi bilo, če ne bi bil sposoben ustvariti ekipnega duha med zaposlenimi, kot pravi, med njimi ni delitve na večvredne in manjvredne, boljše ali manj dobre ampak so vsi enaki, vsi lahko prispevajo svoj košček v mozaiku. Prav to, ta ekipni duh, kjer so si vsi med seboj enaki, je zanj največji uspeh. Seveda vse to ni šlo po načelu samoumevnosti ampak kot trdi, ljudje imajo radi okvirje, kjer je jasno določeno kaj je prav in kaj ne, kaj lahko in česa ne, še posebej pomembno pa je postaviti človeku izziv-ko ti to uspe, začnejo ljudje dosegati rezultate za katere še sami niso vedeli, da so jih sposobni.
Kakorkoli, njegovo vodenje SBI se je izkazalo za takšen uspeh, da ga je resorni minister prosil za pomoč pri racionalizacij poslovanja šempetrske bolnišnice, ki že dolga leta posluje z izgubo. Prošnje ni zavrnil. Pravi pa, da je to celo večji izziv kot izolska bolnišnica saj so izgube ogromne. Ker je dva konja skoraj nemogoče jahati, ima s seboj tudi ekipo, ki mu je pomagala že v izolski bolnišnici pri racionalizacij poslovanja. Sedaj mu preostane le to, da uspešno prakso prenese iz ene bolnice v drugo.
Na srečo je deloholik in ima podporo družine, sicer si tako velikega bremena ne bi naložil nase, vendarle vodenje dveh tako velikih ustanov zahteva tudi ogromno časa in energije. Poudarja pa, da je pri vsem skupaj pomembna ekipa, ki stoji za njim. »V tako velikih projektih en sam človek ne pomeni nič, če ni za njim prave ekipe.« Prav zaradi ekipe je lahko danes izolska bolnica uspešna, današnji rezultati so posledica ekipnega dela.
Je pa njegova karierna pot pustila posledice tudi na njegovem pogledu na razvoj Izole . Če si je včasih Izolo predstavljal kot moderno športno in turistično destinacijo, pravi, da se mu zdi Izola danes vseeno na pravi poti. Da dela previdne in postopne korake pri razvoju, ker vseeno pretiran, prehiter in vsiljen razvoj ni dober. Pomembno je, da je v Izoli prijetno vzdušje, da sicer sledi razvoju, ni pa pomembno biti prvi, ker to ni vedno najlažje in lahko privede do pretiranega zanimanja kar lahko poruši občutljiva razmerja, ki zdaj vladajo. Skratka, zmernost pri vsem. Pri poslovanju, politiki in zasebnem življenju. In če so antični filozofi v svojih delih dokazovali, da je zmernost pot do sreče je Radivoj Nardin dokazal, da je zmernost pot do uspeha.
Jan Bednarik
Mestna knjižnica Izola