Razglednice

 

Iz tega časa nam je znanih šest razglednic. Vse so bile poslane bratu Avgustu; prve tri v Ljubljano in preostale tri na Jesenice. Pisal mu je v dveh zaporednih dnevih iz Nemčije (prvo z motivom visokogorskega hotela Schneefernerhaus, drugo iz Wiesbadna), potem iz Bukarešte (Romunija), Ellasa (Grčija), Carigrada (Turčija) in Ljubljane. Glede na dostopno gradivo sklepamo, da sta bila brata neprestano v stikih in je ddr. Alojzij Kuhar, kjerkoli je bil, spremljal bratovo življenje oz. mu poročal o svojem. Kljub omejenemu prostoru na razglednicah, Alojzij brata ni samo pozdravil, ampak je vedno dodal kakšno zanimivo sporočilo oz. je sporočilo ključno. Sporočilo je napisal ali vzporedno z naslovom ali pravokotno nanj.

 

4. maja 1934 je bil redkobeseden in zapisal je samo pozdrav: »Prisrčno pozdravlja Tebe in vse Tvoje …«. Zanimiv je prostor na razglednici, kjer bi morala biti znamka. Razglednice so menjavale lastnike, dokler niso pristale v hrambi naše knjižnice in so na tej poti marsikaj doživele – tudi to, da je kdo izrezal očitno zanimivo znamko. 

 

Naslednji dan je sledilo daljše pisanje; na razglednici je zapolnjen ves prostor. Pisal je brez uvodnega nagovora o svojem z delom natrpanem in težkem dnevu: »Po današnjem strokovnem predavanju o geologiji Porenja in o zemljepisnih predpogojih za nego porenskih vin, se vsaj toliko utrgam, da Ti pošljem iz sredi tega obupa prisrčne pozdrave. Tvoj Lojz«.

 

Tretjo razglednico je poslal 6. junija 1936 iz Bukarešte. Zapisal je dve povedi: »Velike štrapace¹⁹, [nič] denarja. Bom kmalu nazaj. Pozdravlja Lojz«

 

Brata je obvestil o pomembnih političnih stvareh, kot na primer z razglednico, ki mu jo je poslal 18. 2. 1937 iz Aten: »Balkanski mir je rešen, sedaj se vračamo. Zate nosim dobrega konjaka. Pozdrav ženi! Tvoj Lojz«. Alojzij Kuhar je bil pomembno vpleten v dogajanje pred 2. svetovno vojno. Zapis izraža ponos in veselje, da se je pot v Grčijo obrestovala. 

  

Popolnoma drugače, nasprotno temu razpoloženju, izzveni pisanje čez dve leti iz Carigrada, 6. 4. 1938: »Mislil sem, da poznam Balkan, a sedaj sem videl, da ga nikakor ne. Tu je strašno in me je kar strah, ko bo[mo] morali trpeti celih 8 dni in delati za mir. Pozdravljam oba Lojz«.

 

Zadnja razglednica iz tega obdobja je pravzaprav fotografija, na kateri je tudi pisec v duhovniški opravi. Pisal je bratu Avgustu na Jesenice iz Ljubljane dne 28. avgusta 1939, in sicer za njegov god: »… Pričakovali smo Te opoldne, da bi ti gratulirali²⁰ in se pomenili. Zato pa bodo čestitke prišle en dan prepozno. Ne zameri, vsekakor skušaj priti. Sedaj ležim še doma, potem bom pa moral v špital²¹ mesto²² na počitnice. Prav iz srca Ti želim zdravja in napredka, predvsem pa sreče v tujini Tvoj Lojz.«.

 

 

Poslane iz Anglije 

 

V tem sklopu sledimo petim razglednicam.

 

Ddr. Alojzij Kuhar je živel v Angliji od 1941 do (srede) septembra 1950 in iz tega časa sta nam znani dve razglednici. Prvo je pisal svoji materi 18. junija 1947 za njen god. Za razglednico je izbral motiv cerkve, kjer je na dan sv. Marjete maševal. Iz kratkega zapisa veje velika ljubezen in spoštovanje do matere, ko pravi: »Ljuba mati, za Vaš god Vam pošiljam svoja najlepša voščila. Na dan Sv. Marjete bom maševal v tej cerkvi, ki je na sliki, za Vas in za vse drage – rajne in žive člane Vaše družine. Bog Vas blagoslovi in vse Vaše Vaš Alojzij.« 

 

Dne 21. septembra 1947 pa je pisal bratu Avgustu na Jesenice, in sicer govori o poslanih stvareh in o zdravju: »Danes sem poslal dva paketa posebej na Tebe in na Pavlo. Vsebina: par starih cunj²³ za spod, za zunaj in za noje²⁴. Upam, da ste vsi pri dobrem zdravju. Tudi jaz se še koj²⁵ držim dobro, hvala Bogu.«

 

Zanimiva je izbira razglednice, ki nosi naslov Irishdonkeycart (Going to market) Irska razglednica z oslovsko vprego (Na poti v trgovino). Verzi Eve Brennan pravijo, da motiv stare irske družine ponovno prebudi nežne spomine. Razglednica ga je gotovo spomnila na mater in dom in jo je zato tudi izbral. Natisnjena  je bila na Škotskem, od kod pa jo je pisec poslal, iz danih podatkov ni razvidno.

 

Preostale tri razglednice je Kuhar napisal, ko je bil v Angliji na obisku za krajši čas, in sicer januarja 1952. V enem tednu je odposlal tri razglednice. Dve sta bili poslani bratu Avgustu, ena bratovi ženi Pavli; vse so potovale v Guštanj. Za naslov je v vseh primerih poleg kraja Guštanj ali Jesenice zapisal »jeklarna«.

  

Z razglednicami je bratu sporočal o svoji poti v Anglijo. V Razglednici 8 mu je potožil: »Je samo enajst ur letenja iz N. Y. semkaj, a na žalost prav toliko je tudi nazaj. Mislil sem priti bliže, pa za enkrat še ne gre.«  V resnici si je želel, da bi lahko obiskal domače. 

29. januarja se je očitno vračal iz Londona in o tem obvestil brata: »S temle tičem²⁶ nocoj odletim nazaj v novi svet. V dvanajstih urah bom že tam.«

 

Bratu Avgustu je pisal 22. in 29. januarja, 19. januarja s poštnim žigom 25. januar pa njegovi ženi Pavli za njen osebni praznik – god. Upal je, da je prejela stvari, ki jih ji je poslal, in da je svoj praznik »veselo obhajala«.

 

 

 

Od leta 1950 do 1955 je v obravnavanem gradivu 12 razglednic. Vse so namenjene bratu Avgustu, pri treh pa je ob bratovem imenu zapisal še ime njegove žene Pavle. Razglednice so iz časa, ko je živel v Washingtonu, in dokazujejo, da je imel ddr. Alojzij Kuhar pestro družabno življenje; bil je v stiku z najvišjimi politiki (bil npr. na obisku pri Eisenhowerju²⁷, za srečanje se dogovarjal s Trumanom²⁸), družil se je s Slovenci v Ameriki in glede na razglednice večkrat (vsaj štirikrat) obiskal Kanado – zagotovo 1952, 1953 in 1954. Vse, kar je lepega videl in zanimivega doživel, je želel deliti z domačimi in še vedno upal, da se bo vrnil domov. V dveh razglednicah bratu Avgustu je izrazil skrb za zdravje in željo po okrevanju svakinje Pavle, v eni se je veselil Prežihovih novic – s tem je najbrž mislil na brata Lovrenca/Voranca.

 

Ena prvih razglednic iz tega obdobja je gotovo ta, ki jo je napisal bratu Avgustu 19. septembra 1950 – Alojzij Kuhar je, kot že omenjeno, prišel v Ameriko konec septembra tega leta, očitno je na omenjeni datum že bil tam. Poleg prisrčnega pozdrava je zanimivo, da Ameriko poimenuje »dežela nylonk«²⁹. Prepričan je bil, da ne bo ostal dolgo, zato je najbrž zapisal besedo »potovanje« – tako je v duši sprejel to svoje bivanje v Ameriki. Temu občutju ustrezno je izbral tudi motiv na razglednici. Niti najmanj ni slutil, da se nikoli več ne bo vrnil domov na Preški vrh.

 

Druga razglednica je datirana 20. avgusta 1925, ampak se je ddr. Alojziju Kuharju letnica gotovo zapisala in je prava 1952. Tako sklepamo iz zapisa na razglednici in glede na druge podatke; leta 1925 je res načrtoval odhod v Ameriko, da bi prevzel uredništvo katoliškega dnevnika, vendar tja ni šel, saj je zamudil rok za izpolnitev listin, v svojem pisanju je omenil, da je »zopet« šel v Kanado, kar za leto 1925 ne more držati, potovanje je označil za »najbrž zadnje«, razglednica je bila poslana na Ravne na Kor., kjer je brat Avgust živel v času od 1950 do svoje smrti 1964, leta 1925 pa je bil v šoli v Ljubljani. Glede na vse zapisano in glede na to, da je pisec večkrat obrnil zaporedje številk ali črk, bo najbrž prava letnica 1952. Svojemu bratu »Gusteju« je pisal iz Kanade, kjer je bil s prijatelji duhovniki na izletu: »Dragi Gustej, zopet smo šli skupina prijateljev duhovnikov v Kanado. Sedem dni vožnje z avtom […] do reke St. Lawrenca in ob njej nazaj proti Quebecu. Najbrže je to moje poslednje potovanje tako daleč z avtom. Tebi še enkrat od tukaj voščim srečen god in pamet pri zdravljenju. Naj Ti Bog blagoslovi Tvoj novi dom in naj sreča v njem nikoli ne izgine. Tvoj …«

 

Naslednji dve razglednici je odposlal na isti dan, 4. julija 1953, na ameriški državni praznik dan neodvisnosti. V prvi je iz Washingtona nagovoril Avgusta in Pavlo: »Z obiska pri Eisenhowerju pošiljam najlepše pozdrave. Gustejevo pismo sem prejel tik pred odhodom in ga bil zelo vesel. Torej Pavla je doma hvala Bogu, in Bog daj, da bi doma popolnoma okrevala. Vesel sem tudi Prežihovih novic.«

 

Druga razglednica, ki je istega dne potovala istima naslovnikoma, samo da je Kuhar obrnil zaporedje imen, torej »Pavli + Avgustu«, nosi le informacijo o Pentagonu: 

Očitno je bil prevzet nad veličino Pentagona, vendar ga niti z eno besedo ni komentiral; njegov zapis je popolnoma objektiven.

 

Naslednje tri razglednice prinašajo vtise in doživetja s potovanja po Kanadi, napisane so 26., 28. in 29. septembra 1953. Vse tri nosijo Kuharjev pripis »AIR MAIL« – zračna pošta. Prvi dve je naslovil na brata Avgusta, zadnjo tudi Pavli. Slednja je dana na pošto sicer v Washingtonu, vendar glede na zaporedje datumov predvidevamo, da gre za isto potovanje oz. se vrača s potovanja, saj je zapisal: »Prisrčne pozdrave z lepega počitniškega potovanja.«

 

Prvo pisanje (26. 9.) je Kuhar začel z zapisom kraja »Na kanadski strani« in nadaljeval: »Prisrčne pozdrave vsem s kratkega potovanja v Kanado. Upam, da je pri Vas vse v zdravem razvoju. Misli na Vas me vedno spremljajo in komaj čakam, da se vrnem, ko upam, da (…) Vas kaj najdem.« Na kaj je mislil, da je »vse v zdravem razvoju«, ne vemo sigurno; a najverjetneje se nanaša na uspešno gospodarjenje doma, saj je uporabil osebni zaimek »(pri) Vas« z veliko začetnico in s tem najbrž ni mislil na družbo v celoti. Želel si je domov v upanju, da bi še koga od najbližjih videl živega: umrla sta starša, umrl je brat Voranc, žena brata Avgusta, Pavla, je bolehala. 

  

Bratu Avgustu se je ponovno oglasil čez dva dni (28. 9.), ko mu je obisk slovenske kmetije v Kanadi vzbudil domotožje: »Danes smo na veliki slovenski kmetiji s 6 fanti in 4 dekletami³⁰, nad tisoč kurami³¹ (…). Je kot doma in zdi se mi, da vseh teh prošlih³² 12 let ni nikjer. Gospodar je doma iz ljublj. okolice.«

 

Zadnja razglednica s tega potovanja je zanimiva tudi zato, ker je na njej več podpisov. Mogoče ni potoval sam, ampak v družbi Slovencev: Mine, Aleša, Mije in Malke, oz. je bil pri podpisanih na obisku.

  

9. 3. 1954 (pri pisanju se mu je zapisala letnica 45 in na razglednici je očitno nekdo kasneje zapisal 54) je pisal Avgustu iz Washingtona. Mesto mu je bilo sicer ljubše kot New York, a ni pozabil omeniti svojega najljubšega kraja: »Tukaj je lepo in bi kar najraje ostal. Trumana ni bilo doma in sem moral kar v hotelu prenočevati! Toda še raje bi bil pod Uršlo goro.«

 

Tudi dve naslednji razglednici (15. in 16. 6. 1954) sta bili namenjeni bratu Avgustu, pisani pa sta bili ponovno z obiska v Kanadi. V obeh je omenil romanje »k največjemu kanadskemu svetišču«, oz. »največjemu svetišču sv. Ane menda na svetu«, kjer je prosil »za Pavlino zdravje«. Namignil je tudi na svoje zdravje, ko je zapisal: »še vedno migam^33«.

 

V uvodnem pozdravu na drugi razglednici je zapisal: ”Še en pozdrav predno zapustimo Kanado nazaj »proti domu«”. Narekovaji v besedni zvezi »proti domu« jasno kažejo dejstvo, da ddr. Alojzij Kuhar Amerike nikoli ni sprejel za svoj pravi dom.

 

16. 7. 1954 je sledila razglednica bratu Avgustu z izleta v New Hampshire. Pod robom besedila o fotografiji je dodal »2100 m«. S prijatelji se je povzpel na goro White mountains in zapisal: »Na to goro smo se napotili trije slovenski ʺjagri³⁴ʺ in smo jo slednjič le zmagali³⁵ʺs pomočjoʺ žične železnice.« Izlet v New Hampshire najbrž ni bil povezan z lovom, saj je dal besedo jagri v narekovaje, s čimer je hotel povedati, da ni šlo za prave lovce, ki bi lovili, ampak bolj za njihov status. 

  

Da je bil ddr. Alojzij Kuhar sicer tudi lovec, dokazuje med drugim fotografija iz leta 1930. 

 

Zadnjo obravnavano razglednico je ddr. Alojzij Kuhar napisal 22. 6. 1955, in sicer ponovno z izleta. Razglednica nosi poštni žig Alexandria Bay. Bratu Avgustu je poslal »srčne pozdrave s kanadske meje«, kamor je šel »na ʺizletʺ za« svojo šestdesetletnico. Po svoji običajni navadi je pripisal zanimivost, ki se je nanašala na motiv na razglednici: »To je reka Sv. Lawrenca in to je eden od ʺotokov milijonarjevʺ«.

 

_______

 

[19] Štrapac – nižje pog., velik napor, zlasti fizičen

[20] Gratulirali – čestitati, neobič. voščiti.

[21] Špital – nižje pog. bolnišnica.

[22] Mesto v pomenu namesto.

[23] Stara cunja – ekspr. stara obleka.

[24] Noje – nar. noge.

[25]Koj – zaenkrat

[26] Tič – ptica, s čimer misli na letalo, motiv na razglednici.

[27]Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik (1890–1969), republikanec. Eisenhower je najbolj znan kot 34. predsednik Združenih držav Amerike in vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi med drugo svetovno vojno. Predsedniški mandat je opravljal 20. januarja 1953–20. januarja 1961, torej je bil v času, ko ga je Kuhar obiskal, predsednik ZDA.

[28]Harry S. Truman, ameriški poslovnež in politik (1884–1972), demokrat. Bil je 34. podpredsednik ZDA in 33. predsednik ZDA. Predsedniški mandat je opravljal 12. aprila 1945–20. januar 1953. Glede na zapis na razglednici sta bila z ddr. Alojzijem Kuharjem v stikih leta 1954.

[29] Amerika je poimenovana kot dežela nylonk, saj so se v njej v resnici začele prodajati hlačne nogavice, in sicer 15. maja 1942. Že v prvem letu so doživele rekordno prodajo.

[30]Dekletami – kor. narečna oblika za orodnik (s kom?): z dekleti.

[31] Kura – kokoš, kor. nar.

[32]Prošlih – preteklih, zastarelo.

[33] Še vedno migam – še živim.

[34] Jager – lovec.

[35] Smo jo zmagali – prišli smo na vrh gore.