22. januarja 1924 je Ante Šuštić želel odpreti kino v Metliki, vendar mu občina iz neznanih razlogov ni dovolila odprtja, čeprav je od okraja v Črnomlju že 25. novembra 1923 pridobil licenco.
Metlika je prvi kino dobila šele 9. junija 1934, v nekdanji dvorani Narodne čitalnice. Vhod v prostore kina je bil z ulice Na trg, in sicer gre za drugo hišo na desni, če pridemo s Ceste bratstva in enotnosti; do nje dostopamo po stopnicah.
Kino Bela krajina je bil v lasti Alojza Cvelbarja. Tedanje cene kina so bile: popoldanske predstave za otroke 1 din in za odrasle 3 din, večerne predstave sprednje vrste 5 din, zadnje vrste in balkon 7 din.
V letu 1939 je lastnik kina Alojz Cvelbar kupil dodatno aparaturo in začel predvajati zvočne filme. Prvi zvočni film, ki so ga predvajali v Metliki, je bil Pastir Kostja.
Po drugi svetovni vojni je po večjih naseljih metliške občine, v katerih so imeli elektriko, gostoval potujoči kino Ljudske univerze.
Leta 1951 so Metličani ugotovili, da nujno potrebujejo kinodvorano, saj jim dotedanja telovadnica na Pungartu, zgrajena 1939 (nekdanji Sokolski dom, Dom Edvarda Kardelja, današnji kulturni dom) ni ustrezala, ker so motili mladino pri telovadbi. Metličani so si dobra tri leta prizadevali, da bi zgradili novi zadružni dom, ki bi bil primeren za kinopredstave.
Novo sodobno kinodvorano so odprli v nedeljo, 28. decembra 1952, na Trgu svobode 5, v zgradbi ob metliškem gradu. Imela je predprostor za prodajo vstopnic, vstop v sanitarije, dvorano s prezračevanjem, stole pritrjene na tla. Ob otvoritvi je imel govor Karel Štrbenk, tedanji okrajni načelnik Sveta za prosveto in kulturo. V programu je nastopil oktet Fantje na vasi iz Črnomlja in metliška mestna godba. Na dan otvoritve so ves čas brezplačno vrteli film Štirje v jeepu. Dvorana je bila ves čas polna, bila pa je samo začasna rešitev, dokler ne bi zgradili novega zadružnega doma.
V letu 1975 je kino zašel v krizo, zaradi nemirnih posameznikov je bilo vse manj obiskovalcev. Takratni upravitelj Silvo Mihelčič je zato predlagal, da bi kino pridružili kateri drugi ustanovi ali organizaciji, ki ima zagotovljena sredstva za svoj obstoj.
Nevzdržne razmere so pripomogle k temu, da je julija 1976 kino v Metliki prenehal z delovanjem. Obvestili so Skupščino občine Metlika. Nikomur ni bilo mar. Metlika je postala tako edino mesto v Sloveniji brez kinopredstav. S prihodom televizije je veliko Metličanov menilo, da kina ne potrebujejo.
Po dolgotrajni zaprtosti kina so 21. maja 1978 v Metliki prevzeli pobudo mladinci in ga znova odprli. Odločili so se, da bodo filme v začetku vrteli enkrat na teden, ob večjem povpraševanju tudi dvakrat. Za potrebe kina je bil prenovljen sedanji kulturni dom, kjer so še vedno občasne kinopredstave, predvsem za otroke in mladino.
Viri:
Balkovec, M. (1994) ‘Občina Metlika’, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
Dolenjski list http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZUOV9VRX/244dab9d-787a-4292-afdc-0143439bf455/PDF [dostop, 21. maj 2020].
Dolenjski list Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SX2LDJW1/9919fe85-1bf8-4818-b737-04b8bd30e2aa/PDF [dostop, 21. maj 2020].
Dolenjski list (1952) ‘Metlika’ Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YY5CZVIF/965ab4fe-1f0f-4b48-a419-02f10831abb0/PDF [dostop, 22. maj 2020].
Dolenjski list Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SAM0HYQ9/a2c15c41-a43c-40e4-8f80-c814d93a91c2/PDF [dostop, 22. maj 2020].
Dolenjski list (1978) ‘Spet kino v Metliki’ Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L0NULYNG/77f11c80-699d-45be-a309-8f4065dedd67/PDF [dostop, 26. maj 2020].
Rus, Z. (1999) Kronika mesta Metlike I, Belokranjsko muzejsko društvo Metlika, Metlika
Rus, Z. (2003) Kronika mesta Metlike II, Belokranjsko muzejsko društvo Metlika, Metlika