Alojz Kraigher, slovenski pisatelj in zdravnik, je bil rojen v Postojni, 22. aprila 1877, umrl pa v Ljubljani, 25. februarja 1959.
Kot pisatelj in dramatik je predstavnik psihološkega naturalizma z močno erotično motiviko. Analiziral je razmere pred prvo svetovno vojno in po njej. Bil je prijatelj Ivana Cankarja, ki je dobrega pol leta preživel pri njem pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ko je Kraigher tam služboval kot zdravnik. Največji literarni uspeh je dosegel z dramo Školjka, ki jo je pohvalil tudi Cankar. Kraigher je nekajkrat poskušal prikazati pravo človeško podobo svojega prijatelja in pisateljskega tovariša. Njegovo umetniško in človeško usodo je upodobil v drami Umetnikova trilogija, o njem pa je napisal tudi obsežno monografijo.
Bil je aktiven liberalec. Med okupacijo je bil v OF, leta 1944 so ga Nemci internirali v Dachau, kjer je bil najstarejši jetnik, deloval pa je tudi kot zdravnik. Leta 1945 je bil imenovan za častnega profesorja Medicinske Fakultete v Ljubljani, in sicer za zasluge pri njeni ustanovitvi leta 1919. Od 1945 do 1949 je vodil Centralno medicinsko knjižnico.
Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v svojih fondih raznoliko gradivo o Alojzu Kraigherju, vse od monografskih publikacij, objav in člankov do slikovnega gradiva v Zbirki drobnih tiskov.
