Laški muzej hrani ustanovne dokumente Čitalnice v Laškem trgu, med drugim tudi listino »Častni udje narodne laške čitavnice«.
Čitalnice so poleg rednih članov, ki so prihajali tako iz domačega kraja in bližnje okolice kot iz bolj oddaljenih krajev, imele tudi častne člane, ki so bili večinoma pomembni slovenski izobraženci, zaslužni za narodni preporod.
Častno članstvo je potrdil odbor vsake čitalnice, ki so ji bile te osebnosti v ponos in navdih pri njenem delu.
Kot je razvidno iz dokumenta, so bili častni člani laške čitalnice sledeči:
Josip Juraj Strossmayer (1815–1905) (škof iz Djakova; prosvetitelj, ki se je zavzemal za slovanske narode v Avstro-Ogrski, mecen in politik)
dr. Janez Bleiweis (1808–1881) (priznan zdravnik in živinozdravnik, profesor in politik, pisatelj in časnikar ter urednik prvega slovenskega časopise Kmetijske in rokodelske novice, prosvetitelj, ki ga je ljudstvo imenovalo tudi ‘oče naroda‘, predsednik Slovenske Matice v obdobju 1875–1881)
dr. Josip Vošnjak (1834–1911) (zdravnik iz Slovenske Bistrice; politik in narodni delavec, poslanec v dunajskem državnem zboru, kulturni organizator, govorec, mislec, pobudnik mnogih gospodarskih dejavnosti, društveni delavec, pisatelj in dramatik)
dr. Mihael Herman (1822–1883) (pravnik, sodni svetnik v različnih krajih Štajerske in politik v deželnem zboru)
dr. Karel Lavrič (1818–1876) (pravnik in politik iz Gorice; ustanovitelj več čitalnic na Primorskem in organizator taborov)
Oroslav Caf (1814–1874) (duhovnik in jezikoslovec s Ptuja; poleg Kopitarja in Miklošiča najpomembnejši slovenski jezikoslovec 19. st.)
Anton Tomšič (1842–1871) (urednik Slovenskega naroda iz Maribora; prvi slovenski poklicni časnikar)
dr. Radoslav Razlag (1826–1880) (pravnik in politik iz Brežic; prvi slovenski deželni glavar Kranjske, rodoljub, v slovenščino je prevajal zakone in vladne razglase, pesnik)
dr. Valentin Zarnik (1837–1888) (pravnik in pisatelj iz Ljubljane; poslanec v deželnem zboru, eden glavnih sodelavcev Napreja in celovškega Slovenca)
Božidar Raič (1827–1886) (duhovnik in jezikoslovec iz Haloz; publicist, poslanec v državnem zboru, prof. humanističnih predmetov na mariborski gimnaziji, ustanovnik številnih narodnih društev)
Jovan Vesel Koseski (1798–1884) (pesnik in prevajalec iz Trsta, predsednik tržaškega Slavljanskega zbora).
Res imeniten seznam najpomembnejših slovenskih osebnosti tistega časa, ki nam je lahko še danes v ponos.
Juro Kislinger je v zvezi s častnimi člani laške čitalnice v tipkopisu z naslovom Kratek obris zgodovine trga Laško iz vidikov sedanjosti in preteklosti zapisal: ”Okolnost odlikovanja s častnim članstvom nudi živo pričo, kako je takrat Slovenec čislal in častil svoje zaslužne rodoljube, narodno kulturne delavce in politične voditelje. Brez dvojbe so najti ti častni člani tudi v imenikih drugih takrat nastalih podeželskih društev, zlasti čitalnic.”
