Avgust Kopriva se je rodil 9. avgusta 1883 v Kamnici pri Mariboru. Leta 1897 je končal drugi razred meščanske šole v Mariboru in se jeseni tega leta tam vpisal na pripravnico za državno učiteljišče. Po štirih letih učiteljišča je dobil 20. junija 1902 “zrelostno spričevalo za poučevanje v ljudskih šolah”. Po zakonu iz leta 1869 je moral opraviti strogo preizkušnjo iz vseh predmetov. Z zrelostnim spričevalom je bil lahko nameščen v ljudski šoli le kot podučitelj in smel po vsaj dveh letih učne prakse delati izpit o učni usposobljenosti; danes bi rekli strokovni izpit. Izpit za “usposobljenostno spričevalo za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah” je opravil novembra 1904 v Mariboru.
Kot stalni učitelj je prisegel septembra 1905. Učiti je začel leta 1902 v ljudski šoli pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah. Po nekaj mesecih so ga kot začasnega učitelja premestili na Črešnjevec pri Slovenski Bistrici in junija 1905 v Laporje. Med prvo svetovno vojno je bil vojak od 27. julija 1914 do 3. junija 1915, ko se je vrnil kot učitelj na osnovno šolo v Laporje, kjer je ostal do maja 1917, ko je bil z dekretom premeščen na Spodnjo Polskavo. Dobro leto pozneje je v tem kraju napredoval v nadučitelja. Avgust Kopriva pa na Spodnji Polskavi ni bil deležen vsestranske dobrodošlice. Do njega so bili neprizanesljivi predvsem mariborski časnikarji, ki so ga opisovali kot “spreobrnjenega nemškutarja in pohlepneža, ki si je prisvojil šolski vrt, občina naj bi mu med vojno zgradila velik hlev in dodelila veliko stanovanje s štirimi sobami v šoli. Povrhu tega pa je imel tudi velik sadonosnik”. (Povzeto po časopisu Tabor, 1. januar 1921, str. 3.) Do Koprive je bil v enem od svojih del, v katerem opisuje svojo mladost, jedek tudi pisatelj Anton Ingolič.
Avgust Kopriva je bil trikrat poročen; najprej z učiteljico Mileno Pavlič, kolegico, s katero sta imela štiri sinove: Alfonza (1902), Ernesta (1907), Silvestra (1908) in Avgusta (1914). Pri porodu slednjega je prva žena umrla. Štiri leta po njeni smrti se je poročil drugič z učiteljico Emilijo Treo. Rodila se jima je hčerka Erika (1919). Zaradi gripe mu je leta 1926 umrla tudi druga žena. L. 1928 se je poročil še tretjič, takrat s spodnjepolskavsko učiteljico Ano Cajnkar.
Šolski inšpektorji so Avgusta Koprivo ocenjevali zelo dobro, za zadnjih deset let vodenja šole in učiteljevanja so ga ocenili odlično. Julija 1940 se je po “ukaznem dekretu” upokojil. Njegovo mesto je prevzela žena Ana.
Avgust in Ana Kopriva sta se pred koncem druge svetovne vojne umaknila v Avstrijo. Na Spodnji Polskavi deluje od novembra 1995 Turistično društvo “Kopriva”. Ime si je nadelo po rastlini koprivi ter po priimku nadučitelja Avgusta Koprive, ki ni samo vzgajal in učil mladih, ampak je bil med najzaslužnejšimi, da je Spodnja Polskava dobila že leta 1925 elektriko. Poleg tega je bil pobudnik ustanovitve olepševalnega društva, v njegovem obdobju so začeli na Spodnji Polskavi načrtno urejati okolje, med drugim so zabetonirali brežino potoka, ki teče skozi vas, in posadili kostanjev drevored, na katerega so Spodnjepolskavčani ponosni še danes.
Avgust Kopriva je umrl v Gradcu leta 1956. Več let pozneje je njegov tretji sin Silvester “pretihotapil” njegovo žaro iz Avstrije v Laporje in jo položil v grob njegove prve žene Milene.
Nagrade in priznanja: prejel je prestižno državno odlikovanje sv. Save V. razreda.
Literatura:
Husu, S., Kopriva, Avgust (1883–1956). V: Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica (2020), str. 86-87. Pridobljeno 8. 7. 2020 s spletne strani: