Opomba: Podatke o kulturni dediščini in spomenikih na območju Škofje vasi in njene bližnje okolice je avtorju posredoval Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Celje.
Arclin
Kapelica pri hiši št. 20. — Gre za kapelico odprtega tipa s piramidno streho, nad katero se dviga kamnit kip Marije. Njena zunanjščina predstavlja neorenesančno arhitekturno členitev, v notranjosti je ohranjeno poslikano razpelo (Marija in Jezus). Kapelica stoji ob magistralni cesti Celje – Vojnik v bližini hiše Arclin št. 20. Postavljena je bila v zadnji četrtini 19. stoletja.
Oljčkova hiša. — Na hiši Arclin 21, v kateri je bila pred vojno Vrečkova gostilna, je vzidana spominska plošča, posvečena sestanku, na katerem so 22. junija 1941 ustanovili odbor OF.
Prekorje
Kapelica pri hiši Prekorje 37. — Kapelica zaprtega tipa z dvokapno streho, krito z bobrovcem. Fasado členijo vogalni pilastri, profiliran delilni in strešni venec. V notranjosti je kip Matere božje (Marije) z detetom. Postavljena je bila po prvi svetovni vojni v zahvalo Mariji za srečno vrnitev s soške fronte.
Runtole
Kranjčeva kapelica. — Zgrajena je bila v zadnji četrtini 19. stoletja. Je zaprtega tipa z dvokapnico z bobrovcem. Njeno zunanjščino krasi bogata arhitekturna členitev v neogotskem stilu. V njeni notranjosti je kip Rožnovenske Matere božje. Kapelica stoji na travniku ob nekdanji vaški poti proti Škofji vasi in pripada domačiji Runtole 3.
Kozolec. — Je v sklopu domačije Runtole 2 ob jugozahodnem bregu Šmartinskega jezera. Ima dva para oken. Podporne ročice so v parih. Streha je somerna dvokapnica s čopoma. Prvotno je bila krita s slamo, sedaj pa je krita s salonitkami.
Kozolec. — Stoji vzhodno od Šmartinskega jezera in pripada domačiji Runtole 5. Ima dva para oken, ročice so v parih. Streha je somerna dvokapnica s čopom, pokrita pa je z opečnim zareznikom. Postavljen je bil sredi 19. stoletja.
Škofja vas
Znamenje sv. Janeza Nepomuka. — Znamenje sv. Janeza Nepomuka, svetnika in zaščitnika vseh, ki delajo z vodo, stoji ob cesti Celje Vojnik na desni strani mostu čez reko Hudinjo. Na to lokacijo je bil leta 2002 prenesen z vrta Štalnerjeve vile v Vojniku. Je iz peščenjaka izdelan kip z masivnim podstavkom, okrašenim z elementi rastlinske ornamentike. Izdelan je bil v drugi polovici 18. ali v prve četrtini 19. stoletja.
Nadstropni zidani valjčni mlin. — Mlin, ki je poznan kot Budlčev mlin, izhaja iz sredine 19. stoletja, stoji na severnem obrobju Škofje vasi na desnem bregu reke Hudinje. Ohranjene so še vse mlinske naprave. V desnem delu njegove zgradbe je živela mlinarjeva družina. (Več o njem glej poglavje o mlinih).
Šmarjeta pri Celju
Villa rustica. — Na Janžekovem hribu so bili v 30. letih prejšnjega stoletja izkopani ostanki rimskodobne stavbe, najverjetneje podeželske vile, ki je obsegala 10 prostorov. Najdbe (opeka, lončenina, štukature) so izgubljene.
Podlunškova kapela. — Postavljena je bila v 2. polovici 19. stoletja, stoji pa ob glavni cesti Celje–Škofja vas. Kapelica je zaprtega tipa z dvokapno streho, krito z opečnim zareznikom. Njeno zunanjost krasi poudarjena arhitekturna členitev. V njeni notranjosti je ohranjen lesen kip Matere božje.
Dvorec Smrečnik (Fichtenhof). — Od leta 1624 so bili njegovi lastniki pl. Mayerbergi s Prešnika, leta 1755 pa je postal last pl. Podobnikov. Stavba je v jedru iz 18. stoletja, konec naslednjega stoletja pa so jo predelali v lepo vilo s stolpičem (castel Chrysis) z arkadami na dvoriščni strani, ki pa so jih v 20. stoletju zazidali.[1] S tem je bila podoba nekdanjega dvorca povsem spremenjena, zato zgradba ni uvrščena med kulturno dediščino.
Zadobrova
Villa rustica. — Leta 1964 so v Zadobrovi na parcelni številki 515 k. o. Škofja vas na zemljišču, ki je v lasti družine Okorn iz Škofje vasi, naleteli na ostanke temeljev rimske podeželske hiše.
[1] Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, Državna založba Slovenije, 1997, str. 306.
