»Se spomnite »krpana«, dolgega ko hudo leto, pa stalno nabitega do zadnjega stojišča, kaj šele sedeža? Najbolj fajn in veselo je bilo zmeraj na pregibnem delu, so mi povedali sošolke in sošolci, vozači.«
V fabriko so se vozili delavci iz drugih dolin sprva z vlakom, z avtobusi pa je prve prevoze kmalu po prvi svetovni vojni opravljal Križnik s Prevalj. Po drugi vojni je Železarna za svoje delavce organizirala svoj vozni park ter z avtobusi prevažala tudi druge potnike, redne linije so postopoma prilagodili fabriškemu in tudi šolskemu urniku. Karte so bile regresirane.
Občina Ravne na Koroškem še danes velikemu številu sosednjim ali bližnjim občinam predstavlja pomembno zaposlitveno središče. Zaradi slabših in nerednih linij se na delo z avtobusom ali vlakom vozi daleč premalo ljudi, največ se jih pripelje z lastnimi avtomobili.
Javni potniški promet po podatkih iz Celostne prometne strategije za Občino Ravne na Koroškem uporablja le 6 % občanov. Več kot vsak drugi prebivalec v občini ima osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev, v povprečju starega 10 let).
Tako se v Občino Ravne na Koroškem na delo vozi 30,77 % delovno aktivnih ljudi iz drugih občin.
(Anita Potočnik Slivnik)
