skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Razvojna časovnica ljubljanske plinarne - do druge svetovne vojne

Na tem mestu predstavljamo kronološki razvoj ljubljanske plinarne od začetkov do 21. stoletja. Povzet je po dosedanjih monografijah vodilnega raziskovalca slovenske tehniške dediščine Tadeja Brateta in knjigah ter spominskih prispevkih drugih avtorjev, povzeli smo tudi vsebino določenih časopisnih člankov pred letom 1939.

1856-1857 – Obrtnik J. Freyberger iz šentpetrskega predmestja si je leta 1856 omislil zasebno plinarno v namen razsvetljave, ki je dobro delovala. Ljudje so pritisnili na oblast, naj pospeši izgradnjo mestne plinarne. Mestni svet je leta 1857 objavil razpis, po katerem je pozval interesente za plinsko luč, naj prijavijo svoje zahteve in želje. Stekla so pogajanja z dobavitelji plinarniške opreme in možnimi investitorji.

31. 3. 1860 – Med občino deželnega glavnega mesta Ljubljane in Ludwigom Augustom Riedingerjem, tovarnarjem iz Augsburga, je bila sklenjena pogodba o uvedbi plinske razsvetljave v Ljubljani. S tem je bila podeljena koncesija za razsvetljavo ulic in trgov s plinom za dobo petintrideset let. Takoj ko je pričela plinarna obratovati, je Riedinger ustanovil delniško družbo »Laibacher Aktiengesellschaft fűr Gasbeleuchtung”. Predsednik družbe je postal ljubljanski bančnik Lambert Luckmann.

1861 – Že junija tega leta so v razkopane ulice polagali plinske cevi, pospešeno so gradili tudi plinarno. Novembra so se v Ljubljani zasvetile plinske luči. Po ljubljanskih hišah so plinske luči zagorele že v soboto, 9. novembra 1861, o čemer so poročale »Novice gospodarske, obertniške in narodne« dne 13. novembra. Čez dva tedna, 27. novembra 1861, pa so Novice lahko poročale, da je 19. novembra 1861 prvikrat ljubljanske ulice razsvetlila nova svečava s plinom (gazna, tudi kozja svečava). Ljubljančani so jo sprejeli z živim veseljem, saj je bil tisti dan tudi god presvetle cesarice.  Ko je plinarna začela obratovati, so plin izdelovali iz lesa po francoskem, Lebonovem načinu. Retorte za pridobivanje plina so bile sprva izdelane iz keramike. Retorte so sicer kovinske ali steklene hruškaste posode z dolgim, upognjenim vratom, uporabljali so jih za destiliranje.

Plin je bil precej drag, plinarna pa je že prvo leto začela izkazovati dobiček in dividende delnic so rasle. Lastniki delnic so bili predvsem nemški premožneži, ki so skubili ljubljansko mestno upravo in meščane. Plinarna tako donosne pogodbe z mestom ni hotela razdreti ali zmanjšati cene plina. Ljubljanski mestni svet je želel že leta 1889 prekiniti poslovanje s plinarniško družbo v Ljubljani, vendar ni bil uspešen. Odločili so se, da bodo postavili novo, lastno in konkurenčno plinarno, vendar so ti načrti padli v vodo . Plinarna je imela tedaj 18000 goldinarjev dobička, ki so si ga razdelili zlasti nemški delničarji.

Per saperne di più

Fotogalleria

Opzioni di filtraggio

Ricerca

Tipo di contenuto

Categorie
Categorie
Categorie
Categorie
Categorie

Scelta della regione


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.