Med včeraj in jutri
Povod za pripravo razstave je bila končana restavracija dragocene rokopisne knjige iz zapuščine dr. Franca Kotnika, evidentirane kot Žegarjev Antikrist. Knjigo je knjižnica restavrirala s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo, zahtevne postopke pa so izvedli v Centru za restavriranje in konserviranja pri Arhivu Slovenije. Restavrirano knjigo sva avtorici želeli postaviti v širši kontekst varovanja dragocenih gradiv in hkrati predstaviti tudi izbrana dela iz naših Posebnih zbirk. Na ogled je bila v razstavišču Koroške osrednje knjižnice v decembru in januarju 2024.
Razstava Zapisi in čas je pomenila izziv kako na osnovi gradiv, ki jih hrani knjižnica, na skupni imenovalec postaviti dolga razdobja v zgodovini in jih osvetliti z vidika ohranjanja spomina človeštva. Izhajajoč iz človekove osnovne potrebe po ohranjanju sporočil, pripovedovanju zgodb, zapisovanju, širjenju informacij – od ustnega izročila, rokopisnih zapisov, tiskanih knjig … pa vse do digitalnega zapisa.
Če zapisana beseda ohranja ustno izročilo, tiskana knjiga ohranja izvirne unikatne rokopise. Reprinti in faksimilirane izdaje nam vračajo podobo prvotiskov v izvirniku, ki so pogosto, sploh v primeru prvih slovenskih knjig – protestantskih tiskov, izjemne redkosti, večkrat po sreči ohranjeni smo v enem izvodu. V ognju protireformacije so premnoge gorele na grmadah in le redkim je bilo prizanešeno. Danes je večina izjemno redkih besedil, ohranjenih tiskov iz obdobja reformacije ter novoveških predlog dostopna v obliki faksimilov. Faksimile so natančni posnetki izvirnih izdaj, ki imajo zaradi zahtevnih postopkov izdelave, izbranega papirja in majhnih naklad veliko vrednost. Mnoge od teh izdaj so tudi bibliofilske, ročno oštevilčene, numerirane.
V sodobnem času so digitalne kopije dragocene rokopisnega in tiskanega gradiva dostopne na Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) kot digitalni faksimile.
Masivna lesena vrata z medeninastim okrasjem in okovjem, ki nagovarjajo obiskovalce, so vrata prvega trezorja, ki je bil nameščen v prostoru nekdanje Prežihove sobe v nadstropju grajske kapele. Oblikoval jih je arhitekt Anton Bitenc, eden zadnjih asistentov slavnega Plečnika. Bitenc je bil avtor notranje opreme prve obnove prostorov gradu za potrebe takratne Študijske knjižnice. Po zadnji obnovi knjižnice so vrata trezorja postala muzejski eksponat, njihova simbolna moč pa je morda še večja.
V tem trezorju naj bi bila po pripovedih hranjena Dalmatinova Biblija, izvirna izdaja, ki je v knjižnico pripotovala iz Blata pri Pliberku. Verjetno so se nedolgo za tem največje redkosti prestavile v novo pridobljene prve rokopisne trezorje, postavljene v severnem delu gradu. Nov, sodoben rokopisni depo knjižnice danes premore 19 ognjevarnih velikih trezorjev (omar), posebne trezorje za fototečno gradivo in zemljevide. In kar je najpomembneje – stabilne pogoje glede temperature in vlage.
Edini izvirni rokopisi oz. prvotiski iz zbirk Koroške osrednje knjižnice, ki so bili v preteklosti restavrirani oz., v primeru Biblije, popravljeni, so: Dalmatinova Biblija, Kolomonov žegen, Drabosnjakova Igra o izgubljenem sinu in Tinjski rokopis. Posebno mesto pa seveda velja nedavno restavrirani rokopisni knjigi, ki je do nedavnega bila poimenovana Žegarjev Antikrist, po raziskavi dr. Ogrina pa bo ustaljeno poimenovanje Antikrista žulenje.
Te dragocene izvirnike si lahko ogledate v digitalni obliki na spletnem portalu dLib.
V stoječih vitrinah v prvem delu razstavišča so bile na ogled najstarejše faksimilirane izdaje, ki jih hrani naša knjižnica in jih uvrščamo v obdobje 1829-1959 – v obdobje t. i. predmodernega slovenskega faksimila1. V drugem prostoru pa izbor faksimiliranih in bibliofilskih izdaj, ki jih hranimo v Posebnih zbirkah Koroške osrednje knjižnice.
V simbolni dialog z vrati starega trezorja smo postavili novodobno shrambo digitalnih faksimilov, računalniški monitor z dostopom do Digitalne knjižnice Slovenije, dLib. Tudi naša knjižnica ima vsako leto pomemben doprinos v zakladnico dLib. Na razstavi so si obiskovalci lahko preko povezave na monitorju ogledali posebej izpostavljene digitalne kopije dragocenih restavriranih izvodov, ki jih hrani knjižnica. Rokopis Antikrista žulenje, je bi po restavraciji posameznih listov ponovno digitaliziran in zvezan v pravilnem zaporedju strani. Star poškodovan izvod je bil namreč skozi stoletja intenzivne rabe večkrat pokrpan ter glede na sosledje vsebine nepravilno povezan v knjigo. Na portalu dLib si lahko ogledate obe digitalni kopiji – pred in po restavraciji.
Slovesen je bil tisti pomladni dan 2021, ko sva s kolegico v Arhivu Slovenije predali v postopke konservacije in restavracije izjemno poškodovano rokopisno knjigo, eno največjih dragocenosti iz naše rokopisne zbirke. Namenskih sredstev za tovrstne postopke knjižnice nimamo, v zadnjih desetletjih se finančno spodbuja predvsem digitalizacija dragocenih gradiv. V Centru za restavriranje in konserviranje, so v obdobju skoraj dveh let in oteženih pogojih delovanja arhiva v času epidemije, restavratorke opravile izjemno delo in zaradi hudih poškodb gradiva zagotovo presežek predvidenih delovnih ur.
Tako OD VČERAJ ZA JUTRI knjižnice, arhivi in muzeji, mojstri tiskarske obrti, strokovnjaki s področja digitalizacije … ohranjamo zapise, da kljub krhkosti papirja in drugih pisnih podlag kljubujejo času in so na voljo raziskovalcem, v študijske namene ali kot zbirateljski predmet navdušujejo ljubitelje knjig in bibliofile.
Zapisala Simona Vončina
_____
1 Glavan, M.: Slovenski faksimile v 19. in v prvi polovici 20. stoletja: predmoderni faksimile. V.: Knjižnica, Ljubljana, 48(2004)4, str. 7-36.
