Upravni odbor je že leta 1952 začel z iskanjem lokacije za postavitev planinske koče in zbiranjem materiala.
Dogovorili so se, da bodo kočo postavili na 829 metrov visokem Lovskem vrhu (Sv. Ana) nad Onekom, s katerega je čudovit razgled po celotni kočevski dolini. Tja so navozili že nekaj gradbenega materiala, potem pa so takratne oblasti prepovedale gradnjo, ker naj bi na tem mestu zgradili objekt posebnega pomena.
Planincem so v zameno za to lokacijo ponudili dolino pri Jelenovem studencu na zahodni strani 1034 m visokega Mestnega vrha nad Kočevjem. V tej prelepi dolini, na nadmorski višini 850 m, sta že stali dve brunarici in lopa. Ti objekti so bili zgrajeni kmalu po vojni za potrebe delovnih brigad, ki so sodelovale pri sečnji in spravilu lesa. Planinci so za svoje potrebe obdržali boljšo brunarico, ki je bila prvotno zgrajena kot hlev za konje, ostalo pa so porušili. Potrebno je bilo veliko dela, da so jo usposobili za uporabo. Manjši prostor, ki je bil prej namenjen konjarju, so preuredili v kuhinjo, večji pa v spalnico s skupnimi ležišči. Tako urejena koča je bila odprta za obiskovalce že jeseni 1953. Kočevski planinci so bili zelo ponosni na to pridobitev. Vloženega je bilo veliko truda in prostovoljnega dela. Do takrat še ni bilo urejenih gozdnih cest, tako da so morali zadnjih 1400 m od križišča pri delavski baraki do koče ves gradbeni material in opremo voziti po navadni gozdni vlaki ali znositi na svojih hrbtih.
Kočevskim planincem je bila koča v ponos in veliko veselje, bila je njihov drugi dom, v katerega se še danes radi vračajo. Je tudi cilj enodnevnih izletov posameznikov in družin iz Kočevja, bližnje okolice in oddaljenih krajev.
Planinski dom, ki še danes služi svojemu namenu, so kasneje velikokrat obnavljali in posodabljali. Leta 1999 pa so dogradili prizidek in s tem so se povečale nastanitvene kapacitete koče.
Iz same koče ni posebnega razgleda, ker jo obdaja gozd. Lepi razgledi pa so z bližnjih vrhov (Mestni vrh, Fridrihštajn, Livoldski vrh in Požgani hrib) na Kočevsko polje s Kočevjem, na Kočevsko Malo goro ter dalje na Kočevski rog.
