Bogumil Brinšek (1874-1914), pravnik, domačin iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, duša planinske druščine Drenovcev, je konec 20. stoletja skupaj s svojimi tovariši odkrival lepoto slovenskih gora in podzemlja. Prepričevali so ljubitelje narave in planin, da so slovenske gore lepe in še lepše prav v zimskem času. Na svoje podvige pri raziskovanju jamskega sveta je nosil fotografski aparat in s posnetki kraškega podzemlja navduševal svoje plezalne tovariše in vso slovensko javnost. Leta 1910 so pripravili prvo fotografsko razstavo, kjer so prav Brinškove fotografije izstopale po dovršenosti in estetiki, kot je zapisal njegov plezalni kolega prof. Pavel Kunaver. Žal je Brinšek padel ob Drini že v prvem mesecu spopadov v prvi svetovni vojni.
Brinškova fotografska dediščina je danes, žal, osiromašena, saj je požar, po drugi vojni, na sedežu slovenske planinske organizacije, kjer so bile shranjene Brinškove fotografske plošče, uničil dobršen del gradiva.
Da bi zbrali vse dosegljivo gradivo, tudi ono, ki je bilo objavljeno v mnogih revijah in časopisih, čaka raziskovalce Brinškovega fotografskega opusa veliko dela.
Na sliki: Bogumil Brinšek, skrajni desni, s prijateljema v eni od dolenjskih jam, 1909.
Sliko hrani, avtor prispevka; 286/ vč.