Celo vrsto rojstnih krajev pesnikov in pisateljev sem obiskal, vendar me s tako močnimi vtisi kot Kosmačev ni zaznamoval nobeden. Za to sem tja usmeril in vodil veliko dijaških in odraslih skupim. Fotografija je enkrat v 90-ih letih pred rojstno hišo ujela Cirilovega brata Vladkota sredi pripovedi o njihovem domu ob reki.
Hiša stoji na levem bregu reke Idrijce, na samem, pol ure hoda od vasi Slap, ob reki navzgor. Zgrajena na skalnem pomolu je s slemenom strme slamnate strehe postavljena pravokotno na reko in pot ob njej. Bregova ozke doline se tu razmakneta in Idrijca, ki se je tu bolj zagnala v levi, Kosmačev breg, je ob desnem naplavila svet, kjer se razprostira za tolminski hriboviti svet velik, širok travnik. Ta travnik prepoznamo kot znameniti Modrijanov travnik iz romana Pomladni dan. Tu so Kosmačevi na poti domov ali z doma reko velikokrat kar prebredli, saj glavna pot skozi dolino vodi na drugi strani, in si tako skrajšali pot v svet.
Več ko skromna domačija je torej stala in stoji le kakih 10-15 korakov od reke in le kak seženj nad njenim srednjim vodostajem. Ob deževju narasla je kdaj segla prav do hišnega praga in zagrizla v njihovo njivo. Ni si težko predstavljati, kako je to dejstvo z življenjskim izkustvom zaznamovalo njene prebivalce, še posebno otroško senzibilnost kasnejšega pisatelja, ki jo je videl, slišal, doživljal z vsemi čutili.
In res. Reka je na sto načinov prisotna v Pomladnem dnevu, tem najdaljšem pisateljevem besedilu, ki velja za enega najboljših slovenskih romanov 20. stoletja. (sf)
