Pravijo, da kraj toliko več velja, kolikor pomembnih osebnosti je rojenih v njem. Ko teh »zmanjka« se štejejo tudi osebnosti, ki so kraj kdaj obiskale. Ilirska Bistrica je gostila tudi nekatere kronane glave, poglavarje mnogih držav, da o nižjih uradnikih niti ne govorimo. Gotovo bo prilika, da o teh obiskih kdaj kaj več spregovorimo.
Na sliki: V jeseni leta 1964 sta skozi naše mesto potovala etiopski suveren, cesar Haile SELLASIE (1892-1975) in njegov gostitelj predsednik Josip BROZ Tito (1892-1980). V tem času se je Jugoslavija odpirala svetu in iskala zaveznike v zvezi z načrtovanjem zveze neuvrščenih držav. Oba suverena sta skozi naše mesto potovala na Brione, kjer so pretresali možnosti in razsežnosti te zamisli. Meščani smo oba gosta prijazno pozdravili, čeprav se nista utegnila niti ustaviti. Večina avtomobilov na sliki je danes shranjenih v muzeju v gradu Bistra pri Vrhniki.
Niso pa vsi obiski pri nas srečno končali za vse goste: zadnji avstrijski cesar Karel I. je leta 1913 potoval v Opatijo. Domači zdravnik dr. Viktor Gregorić, bil je hud avstrofil, je organiziral za cesarja sprejem pred njegovo hišo pri Novem svetu v IIirski Bistrici. Čakali so šolski otroci, učitelji, domača duhovščina, z domačimi odborniki; avto s cesarjem je le nekoliko zmanjšal hitrost, cesar je množici le pomahal in nadaljeval vožnjo. Razočarani dr. Gregorić je nekaj časa tekel za avtom s cesarjem in ko ni mogel več, je šopek cvetja zalučal proti avtu in zadel cesarja v glavo. Za cesarja se je njegovo vladanje slabo končalo. Kmalu je prva vojna končala, avstrijsko cesarstvo je propadlo, Avstrija je razpadla. Italijanski fašistični vodja Mussolini je kar nekaj krat prišel v Bistrico pa vidite kako je končal. Nič bolje se ni primerilo tudi nekaterim drugim veljakom. Predsednik Gane Nkrumah je ta čas, ko je bil na obisku v Sev. Koreji dočakal državni udar in izgubil položaj. Ruski predsednik Leonid Brežnjev je kmalu po obisku Ilirske Bistrice umrl. Maršal Žukov veliki vojaški strateg v drugi svetovni voljni se je Ilirski Bistrici približal zgolj do Pivke. Bil je odstavljen in poslan za veleposlanika v Manđurijo. Tudi Hruščov, je uspel priti le do Postojne in je bil ob vrnitvi v Rusijo ob položaj. Podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković je obiskal Ilirko Bistrico leta 1964 na dan zbora borcev prekomorskih brigad in tisočem prisotnim soborcem ni namenil niti ene same besede. Pravijo, da je že tedaj bil v nemilosti in po povratku v Beograd bil odstavljen.
Verjetno je treba dobro razmisliti, ali kaže priti v Bistrico na obisk ali ne! (255/vč)
