Marjanu je bil volan položen tako rekoč že v “zibko”. Njegov oče Ignac je bil že pred drugo svetovno vojno šofer, med drugim v Tovarni EMO, katere lastnik je bil gospod Westen. Nato še pri gospodu Ulmanu, lastniku tovarne opeke, “cigla” na Hudinji na t. i. „Ciguncah“, na mestu, kjer je sedaj športna dvorana Arena Petrol. Takoj, ko je Marjan malo zrastel, ga je začel vabiti na vožnjo in tako je tudi njega navdušil za ta poklic. Izučil se je mehanika in šoferja in nato delo opravljal z velikim veseljem kot samostojni podjetnik vse do upokojitve.
Marjan, danes moj mož, pred kratkim jih je dopolnil sedemdeset, je še posebej hvaležen, da ga je ves čas poklicne poti spremljala sreča, saj ni imel nikoli nobene nezgode na cesti.
