Ob deseti obletnici priključitve Slovenske Primorske matični domovini so stekle številne prireditve pa vsej Primorski. Ena od zanimivih akcij je tedaj bila postavljanje slavolokov po mestih in vaseh. Slavoloke je postavljala mladina, na pomembnejših mestih pa je bil za njihovo postavljanje zadolžen kar najbližji delovni kolektiv. Le-ti so tekmovali med seboj kdo se bo najbolj izkazal in predstavil svojo dejavnost in delovne uspehe. In res mnogi slavoloki so bili prava mojstrovina. Tako tudi slavolok na sliki postavljen ob izteku današnje Tomšičeve ulice (takoj po vojni Stalinove ulice) izza železniške postaje v Ilirski Bistrici.
Delovni kolektiv Topola je s predstavljenim slavolokom in simboli želel pokazati svojo proizvodnjo in predelavo lesa od surovin – gozdnega bogastva Snežniških gozdov do žagarstva in izdelovanja furnirja. Dela na slavoloku na sliki je vodil mizarski mojster Janko Samsa Škudov s sodelavci. V Ilirski Bistrici so bili postavljeni še vsaj štirje slavoloki. Takratna tedenska revija Tovariš je objavila fotografijo s slavolokom pred občinsko stavbo in poudarila, da to eden najlepših slavolokov na Primorskem. Za slavolok na glavni cesti pred Sokolskim domom je bila zadolžena Tovarna Lesonit. Seveda so slavolok obili z lesonitnimi ploščami s posebno strukturo površinske obdelave. Baje, da je tov. Kardelj, ko se je peljal na Reko, ukazal avto ustaviti, da bi se prepričal, da slavolok ni zgrajen z marmornatimi ploščami.
Pred hotelom Turist v Trnovem je bil postavljen velik slavolok okrašen s smrekovimi vejami. Njegov prečni del v višini štirih metrov je segal čez celo cesto. Na predvečer obletnice je bila organizirana povorka z baklado. Udeleženci so bili opremljeni z baklami, ki smo jih kar sami izdelali. Na palico smo pribili odprto konzervno škatlo, vanjo smo nasuli žagovino in jo polili z nafto. Povorka udeležencev se je pomikala iz Bistrice v Trnovo in kako lepo je bilo videti stotine malih gorečih lučk. Ko se je povorka približala slavoloku s smrekovimi vejami, se je zgodilo nepričakovano. Nekdo se je z gorečo baklo preveč približal slavoloku. Plamen je preskočil na smrekove veje in ogenj se je hitro širil. Slavolok je bil hitro ves v plamenu. Ljudje so se razbežali in pozabili na dekleti, ki sta na slavoloku na harmoniko igrali partizanske pesmi. No, na srečo je le nekdo prislonil lestev in dekleti in harmoniki sta bili rešeni, čeprav močno prestrašeni. 148/vč