V sredini s šopkom v naročju je Alojzija Lipnik (por. Savodnik, 1923 vdova, 1933 por. Beneš), omica Herberta Savodnika, publicista in prevajalca ter nekdanjega novinarja pri Celjskem tedniku in Delu. Za njo stoji njegov oče Alojz Savodnik, takrat mesarski pomočnik v domači mesariji. Ob Alojziji Savodnik sta njena otroka; takrat desetletna teta Deja Savodnik, Herbertova teta, in šestletni stric Andi Savodnik, Herbertov stric. Ob Prothasijevem dvorcu sta bili nekoč gostilni Kantušer in pri Angelu. V slednji so se poleg Celjanov zbirali tudi vojaki iz bližnje vojašnice. Na tem mestu je bila že od leta 1800, ko je bil lastnik poslopja Franc Mežnar. Po prvi svetovni vojni sta posest od zakoncev Leskovšek kupila Andrej in Alojzija Savodnik, ki sta gospodarila skupaj do Andrejeve smrti. Nato je sama v mesariji in gostilni gospodarila Alojzija do okupacije, ko so posest v korist “rajha” zasegli Nemci. Po osvoboditvi je leta 1946 okrajno sodišče v Celju posest vrnilo Alojziji Beneš (roj. Lipnik). Leta 1949 pa je MLO Celje zemljišče dodelil celjskim javnim nasadom. Poslopja so bila v bombnem napadu 14. februarja 1945 porušena. Uporabljen vir tudi: Stare celjske gostilne / Tatjana Kač in Vladimir Šlibar, Celje, 2002