Ivan Memon se je kot avstro-ogrski vojak boril v Galiciji, kjer bil ranjen v desno roko. Ker je dobil zastrupitev, so mu jo morali amputirati. Vrnil se je na svoj dom v Prešnici (Hrpelje – Kozina) na Primorskem, kjer je kmetoval vse do smrti 13. februarja 1956. Otrokom je velikokrat pripovedoval o strašnih mukah vojakov v strelskih jarkih in hudi lakoti ter žeji, ki so ju morali trpeti. Hči Marija Čakš (roj. Memon) se spominja očetovega pripovedovanja: »V vojaški torbi sem nosil star ovsen kruh, ki je bil zelo neokusen, in ga »grizljal« po koščkih, da sem lahko tako prišel vsaj do malo sline.« V dveh zakonih so se mu rodili trije otroci. Dva izmed njiju, Ivan Memon, mlajši, in Marija Memon (por. Čakš), sta se po drugi svetovni vojni preselila na Štajersko.