Na prelomu 5. in 6. desetletja prejšnjega stoletja smo primorski študentje, organizirani v Klubu primorskih študentov, pripravili in izvedli tri večdnevne »pohode po partizanskih poteh«: 1959. po Brkinih, 1960. po slovenskih istrskih vaseh, 1961. po Krasu. Poti so bile utrudljive. A po vaseh, ki so se začele že opazno prazniti, so nas domačini sprejemali s tovariško naklonjenostjo. Saj smo pa tudi prinašali mladost, izbrano slovensko besedo in pesem. Zmeraj je bila z nami tudi harmonika. Ob večerih smo v krajih, kjer smo prenočevali, prirejali razposajene mitinge.
Na sliki zgoraj: »kulturniška skupina«, ki sem jo koordiniral, se je morala v opoldanskem odmoru še dogovoriti in uskladiti za večerni nastop. Vaška mularija na vrhu ruševin je prisluškovala z otroško radovednostjo. Spodnji del slike: motiv zaprtega dvorišča stare hiše v Hrastovljah.