Eni pravijo, da je kriv zrak, drugi trdijo, da je kriva voda. Spet tretji, da je sumljivo, ker, je toliko talentov na enem mestu in da je treba stvar še raziskati …! Kar je res, je res. Na Premu, čeprav gre za majhno vas, lahko naštejemo cel ducat pesnikov. Vsekakor vzpodbudno. Eden takšnih talentov je vsekakor bil domačin Anton Gašperšič Hrustov . (rojen 1921)
Bil je eden mnogih domačinov, doma s skromne brkinske zemlje. V življenju mu ni bilo nič prizaneseno, ne vojna vihra, ne služenje vojske sredi vojne na Korziki, na Siciliji, da celo v Tuniziji, kjer je tik pred koncem razpada Italije postal ujetnik francoskih čet. Pobegnil je domov v sedaj že novo Jugoslavijo, kjer je »za nagrado« moral še odslužiti del vojnega roka v jugoslovanski armadi.
Skrb za družino ga je usmerila v zaposlitev na železnici. Čeprav je kar nekaj let izgubil v vojski je spet moral na vojaške vaje, tokrat v Split, kjer se je poškodoval. Kot invalid se je zaposlil v domači Kmetijski zadrugi. Bil se nepogrešljiv v vaških delovnih aktivnosti. Posebno se je odlikoval pri skrbi za domačo cerkev sv. Helene, kjer je bil polna štiri desetletja cerkveni skrbnik in zvonar.
Veselje za pesnikovanje se je tedaj še bolj razmahnilo. Pesnikoval je med delom, na polju, v tihih nočeh, svoje pesmi pa je predstavljal na domačih kulturnih prireditvah, najpogosteje na premskem gradu, ki je postal odličen oder za številne kulturne prireditve. Mnoge pesmi so mu objavili tudi v domačih glasilih. Posebno je bil ponosen, da so mnoge njegove pesmi našle pot med ansamble kot so: ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel bratov Železnik in drugih. Leta 2000 je izšla knjižica njegovih pesmi pod naslovom PREMSKI ZVONAR v založbi Francija Valanta iz Radovljice. (345/VČ )
