Trije rodovi goriške rodbine slaščičarskih mojstrov Gleščič. Slika je nastala okoli leta 1890-1895. Prvi z desne je Humbert (Berto) Gleščič, rojen v Gorici leta 1883, zadnji slaščičar te znane goriške rodbine ter zet poljsko-slovenskega podjetnika in rodoljuba Vincencija Bieleckega, rojenega v Rownah v Galiciji leta 1830. Levo stoji Humbertov oče Avgust Gleščič, letnik 1848, prav tako zelo uveljavljen slaščičar, član cesarsko-kraljevega okrajnega glavarstva, porotnik, glasbenik in vodja mestne godbe. V sredini sedi starejši družinski član. O njem vemo to, da je Humbertov ded. Imamo torej dve možnosti: bi lahko bil oče Avgusta, Janez Gleščič (rojen leta 1814 v Gornji Vrtojbi, tudi on slaščičar), ali pa Avgustov tast Jožef Pregl (Goričan, brivec po poklicu, sicer pripadnik 2. čete strelcev goriške mestne garde), poročen z Ano Badin. Ker bi na tej sliki Janez moral imeti okoli 80 let, kar se nam zdi pretirano, se bolj nagibamo k drugi možnosti. Nadaljnje raziskave, ki so trenutno otežkočene zaradi kritičnih epidemioloških razmer, bodo morda razblinile dvom. Več podatkov o življenju omenjenih oseb smo objavili v članku “Vincencij Bielecki – poljski in slovenski cesarsko-kraljevi uradnik, podjetnik, posestnik, rodoljub in podpornik slovenskega šolstva v Gorici“.
Na začetku smo omenili dejstvo, da je Humbert bil zadnji slaščičar svoje rodbinie in da so pred njim ta poklic opravljali tudi njegov oče Avgust in ded Janez, a to ni vse. Janez je bil poročen z Ano, hčerko Dominika Placeriana (tudi Plačerian, Placerean, Placereani ali Placereano), predstavnika še ene slavne rodbine slaščičarjev, ki je prihajala iz Furlanije in se je v obdobju med 18. in 19. stoletjem naselila v Gorici. Dominik je bil rojen leta 1775 v Vidmu (njegov priimek je razširjen predvsem v Montenarsu in v Čenti; v Montenarsu je bil na primer rojen znani furlanski duhovnik, profesor, književnik ter aktivist za jezikovne pravice in samostojnost Furlanije Checo Placerean). Pred kratkim smo iz dokumetov, ki jih hrani državni arhiv v Gorici, izvedeli, da tudi Dominikova mati je bila slaščičarka. Imenovala se je Dominika in je bila rojena v Vidmu leta 1744, umrla pa je v Gorici leta 1840, stara 96 let. Gre torej za tradicijo, ki je trajala vsaj pet generacij. V njihov spomin je te vrstice napisal hvaležen pra(…)pravnuk Dimitri Tabaj iz Štandreža pri Gorici.