Na hrbtni strani slike, ki nosi datum 19.10.1919, je moj stric prof. Ivan Tabaj zapisal imena kolegov in dijakov. Cel seznam najdemo tudi v Edinosti z dne 21.10.1919. Bila je zadnja matura slovenske gimnazije v Gorici. Šlo je za dijake, ki so se razšli leta 1915, po začetku soške fronte (le v Trstu se je pouk občasno nadaljeval v obliki “izobraževalnih tečajev”, kot se je temu takrat reklo). Po koncu vojne so najprej Italijani vsiljevali dvojezičnost: “Zrelostna izpričevala so dvojezična”, je poročala Edinost. V nadaljevanju so italijanske oblasti kršile določila mednarodnega okupacijskega prava in so na vse možne načine nasprotovale ponovnemu odprtju goriške slovenske gimnazije, predlagale nov sedež v Sežani in na koncu slovensko gimnazijo na Goriškem povsem ukinile.
Od zadnje vrste naprej, od leve proti desni:
Vencelj Andrej iz Loga pod Mangartom
Rakušček Vinko iz Kobarida
Miklavič Maks iz Kobarida
Jerkič Helena iz Gorice
Kos Viktor iz Podmelca
Berce Alojzij iz Dornberka
Ukmar Leopold iz Branice
Tomišič Živko iz Žminja
prof. Karol Pirjevec
prof. Ivan Tabaj
prof. Andrej Ipavec
prof. Robert Kenda
prof. Andrej Budal
Valič Viktor iz Skrilj
Štrekelj Aleksander iz Komna
Obljubek Stanislav iz Kojskega
Rojic Ivan iz Dornberka
Grahli Ljubomir iz Koprive
Predsednik komisije je bil prof. Giovanni Lorenzoni, delegat vrhovnega poveljstva okupacijske italijanske kraljeve vojske.
Člani so bili: ravnatelj prof. Andrej Ipavec, prof. Umberto Bonnes, dr. Andrej Budal, prof. Robert Kenda, prof. dr. Josip Pavlin, prof. dr. Karol Pirjevec in prof. Ivan Tabaj.
Dijaki so se vsi zelo uveljavili. Naj tukaj omenimo Viktorja Kosa, ki je kasneje postal duhovnik, znan tudi po tem, da se je s kaplanom Mirkom Renerjem prostovoljno pridružil skupini 1100 komenskih in rihemberških prebivalcev, ki jih je nemški okupator interniral v taborišče Neumarkt, da bi jim pomagal.
Vira:
- časopis Edinost (21.10.1919)
- Branko Marušič (2012) – Sosed o sosedu – prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja – ZTT EST – Trst
