Nada Baša Marinič (Šindova) je za slovenski radio v Sydneyu napisala pesem o kamnu, ki jo objavljamo v tej številki. Napisano je prinesla ob letošnjem obisku rodne zemlje, za kar se ji zahvaljujemo. Pesem govori o velikem kamnu, ki je služil kot klop, pred Pəclinovo hišo, ob katerem se je ‘podnuć’ , predvsem ob nedeljah zbirala mladina. Daleč naokrog je bilo slišati slovensko pesem in kot je razbrati iz pesmi je ob njem vzklila tudi marsikatera ljubezen.
Gospo Nado srčno pozdravljamo v Avstralijo, njeni pesmici pa prilagamo fotografijo, posneto ob procesiji 24. maja 1970. Ob na novo betoniranem dvorišču Pəclinove hiše počivajo ostanki opevanega kamna.
Zemenski kamen
Sredi vasi zdaj kamna več ni,
kjer smo se mladi zbirali vsi.
Dosti noči se je tam presedelo,
dosti lepih pesmi se ja tam zapelo,
pa tudi dosti mladih
se je na tem kamnu objelo.
Tudi jaz sem tja hodila,
čeprav si pri kamnu fanta nisem dobila.
Kamna zdaj več ni.
Kaj me pa briga,
saj radi tega kamna je bila
v dosti hišah intriga.
Jaz v tujino sem se podala,
ona dom mi je postala.
Tam otroke svoje sem vzgojila,
toda na Zemen in zemenski kamen
ne bom nikdar pozabila.
Nada Baša Marinič (Šindova)
