Igra s kroglami ima na Bistriškem več stoletno tradicijo. Poseben razcvet je doživela pred 2. svetovno vojno. Preprosta pravila igre in oprema so omogočala, da je bilo za balinanje primerno že vsako malo večje dvorišče ali kar vaška pot sredi vasi. Balinanje, kot ga poznamo danes, je poseben razcvet na Bistriškem doseglo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pri nas zgradila številna balinišča v občinskim središču kot po vaseh. Balinišče je skoraj po pravilu imela vsaka gostilna, da, celo dve ali več. Lastnik je poskrbel, da je bila površina balinišča dovolj gladka, da so krogle prav tekle. Kmalu so lesene krogle nadomestile kovinske.
Športni organizator balinanja na Bistriškem Stanko Česnik je s v svoji brošuri »Balinanje skozi čas«, izdani leta 1997, ugotavljal, da balinanje sprva ni imelo športnega značaja, pač pa se je igralo zgolj za razvedrilo. Sčasoma je postalo vse zahtevnejše, urejeno s pravili, tako igra sama kot igrišča, pa tudi organizacija tekmovanj, pa naj si bodo na krajevnem nivoju ali na višjih nivojih. Tudi mednarodnih. Leta 1946 je bila ustanovljena mednarodna balinarska zveza (FIB). Že naslednje leto je bilo organizirano prvo prvenstvo Evrope.
Na Bistriškem so po vojni sledila leta pospešene gradnje igrišč in ustanavljanje novih društev z urejenimi balinišči. V začetku osemdesetih let jih je bilo že 23, tako v občinskem središču kot po vaseh. Povečalo se je število članstva, šolali so se balinarski sodniki, sindikalne športne igre so močno povečale uveljavljanje balinanja kot športne panoge. Izostali niso niti uspehi na tekmovanjih, na republiškem in zveznem nivoju. Ob 40-obletnici Balinarske zveze Slovenije, leta 1991, sta Bistričana Stanko Vičič in Stanko Česnik prejela plaketo, najvišje priznanje zveze, pet let pozneje pa še Dušan Jenko. V letih 1982-1983 in 1985-1987 je Balinarski zvezi Jugoslavije predsedoval Bistričan Jože Rebec, ki je v tem času živel v Radovljici.
Poleg balinanja je bilo na Bistriškem uveljavljeno tudi »škrebanje», kjer po podobnih pravilih, namesto krogel, igralci uporabljajo ploščate kamne (škrebe).
Na sliki. Člani BD Železničar Ilirska Bistrica ob robu svojega novega balinišča v Vojkovem drevoredu pri tovarni Tok.
Stojijo z leve: Ludvik Rudež, Franc Kralj, Jagodnik »Refošk«, – , Stanko Česnik, -, -, Tone Rojc, -, Ivan Gašperšič, -, Niko Krašovec, Ivan Skrt, Peter Kos in Rudi Dujmovič.
čepijo: -, Rafael Smrdel, -, Vatovec, Jože Mateta, Bine Štembergar in , -,
(Veseli bomo podatka o manjkajočih imenih oz. popravkih.)
(VČ 422/2009)
