Zadnje dni meseca marca 1907 sta smučarska prijatelja Rudolf Badjura iz Litije in Bogumil Brinšek doma iz Trnovega opravila zimski vzpon na Veliki Snežnik, 1796m. Vsekakor je to bil svojevrstni podvig. Fotografija, ki sta jo posnela pa velja za najstarejšo znano fotografijo z vrha Snežnika.
Cest ni bilo in sta se gotovo dobro nahodila, da sta se približala Snežniku. Pod samim vrhom sta odložila smučke in se na vrh povzpela peš. Snega ni bilo dosti, niti samem vrhu ne, da sta to zmogla. Tudi na tej sliki je Brinšek oblečen v žametni suknjič in tako opravičil naziv, ki si ga zaslužil med planinsko srenjo. Bil je in ostal »gospod v žametnem suknjiču«.
S tega izleta na Snežnik sta ohranjeni dve fotografiji, saj sta prijatelja fotografirala drug drugega. Badjura Brinška na vrhu Snežnika, Brinšek pa Badjuro pod Malim Snežnikom. Oba izvirnika hrani družina Martinčič v Ilirski Bistrici. Na eni od fotografij je na hrbtni strani zanimiv in duhovit pripis: »Madeži na sliki, niso od fiksirja pač pa od velikonočnih klobas!«
V istem letu 1907 je bilo ustanovljena Ilirsko Bistriška podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Njen prvi predsednik je bil načelnik občinske davčne uprave Miroslav Martinčič. Bogumil Brinšek je žal padel na južnem bojišču že v drugem mesecu svetovne vojne. Tudi način njegove smrti priča o njegovi dobrodušni naravi. Prof. Pavel Kunaver je zapisal v svojih spominih: »Brinšek je zlezel iz strelskega jarka, se vsedel na kup prsti in si začel zvijati cigareto. Prepričan je bil, da v vojaka s cigareto ne bo nihče streljal. Pa vendar ostrostrelec ga je vzel na muho in krogla je predrla njegovo dobro srce…«
