Potem, ko so partizanske enote začetku maja 1945 z mnogimi žrtvami pregnale Nemce in pomagače s Primorske ter osvobodile Trst je steklo živahno politično delo. Organizirano pa je stekla tudi skrb da bi vsa področja javnega življenja začela kolikor toliko normalno delovati.
Ena takih nujnih zadev za katere je bilo treba poskrbeti je gotovo bilo šolstvo. Na vsakem koraku se je poznalo, da na Primorskem po letu 1923 praktično ni bilo slovenske šole, slovenske učitelje so razselili po vsej Italiji, tiste, ki pa so odbili zahtevanemu poučevanju v italijanščini pa so pregnali v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Italije so na Primorskem živahno delovale slovenske partizanske šole in močno omilile težave, ki so sledile po osvoboditvi. Kljub temu je močno primanjkovalo učiteljev. Zasilna rešitev je vse kakor bila, hitra vključitev dovolj mladih sposobnih za šolsko delo. S tečaji in sprotnim izobraževanjem pa jih usposobiti za poučevanje. Pomembno delo na tem področju je opravil pedagog Josip Dolgan, doma iz Košane pri Pivki, ki je pripravil šolske načrte za vse razrede osnovne šole in organiziral šolsko mrežo.
Na sliki: Skupina mladih bodočih učiteljic z Ilirske Bistrice in Brkinov na tečaju v Trstu že prve dni junija 1945 ob srečanju z dvema znanima partizanoma iz bližnje Čičarije, ki sta s 5. Prekomorsko brigado prišla na Primorsko in sodelovala pri osvobajanju Trsta. Na sliki prepoznamo z leve tečajnico Ido Jenko Samsovo s Topolca pri Ilirski Bistrici in sestri Zoro in Avgusto Kakež iz Ilirske Bistrice, Rozko Celin iz Podgore … Mlad partizan med njimi je (moj bratranec) Milan Čeligoj doma iz bližnjih Velih Mun. Posnetek je naredil njegov partizanski tovariš in vaščan Josip Sanković. Na hrbtni strani fotografije je zapis: Trst, 4. junij 1945.
Kmalu nato so se partizani morali umakniti iz Trsta. In Trst ni bil več naš! (VČ)
