Anton Benetek se je rodil 19. maja 1877 v Grižah pri Žalcu. Teologijo je študiral v Celovcu, kjer je bil 19. julija 1906 posvečen v duhovnika. Slovesnost nove maše je imel v domači župniji 5. avgusta 1906. Bil je kaplan v Črni in v Železni Kapli, nato provizor v Št. Ilju ob Dravi in v Št. Juriju na Vinogradih ter župnik na Djekšah in na Žihpoljah Leta 1928 je postal prošt in dekan v Tinjah, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1959. Od leta 1924 pa do upokojitve je bil tudi predsednik Sodalitete. Umrl je 18. oktobra 1964. Njegovi avtobiografski zapiski so v knjižni obliki izšli leta 1965 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, uredil jih je Rudolf Blüml, t. č. dekan stolnega kapitlja v Celovcu.
Spomini …
Bil sem dijak, menda v četrtem razredu gimnazije. Z materjo sva bila na počitnicah na božji poti pri Svetem Križu pri Belih Vodah. Bilo je proti večeru. Mati so klečali pred oltarjem in molili. Jaz grem malo iz cerkve na prosto. Naenkrat zazvoni angelovo češčenje. Ko molim zunaj cerkve »In Beseda je meso postala« ter se spomnim na svojo mater, ki je molila v cerkvi, naenkrat začutim v svojem srcu, kakor nikoli poprej ne tako, posebno veselje do duhovskega stanu. To veselje me je potem spremljalo in me držalo pokonci v viharnem življenju vojaške službe. Materina molitev mi je izprosila, da sem postal duhovnik, srečen in zadovoljen.
…
V Grižah sva imela novi maši: bratranec Ivan dne 7. avgusta 1904, jaz pa 5. avgusta 1906. Pri Ivanu sem bil jaz ceremonier. Moj ceremonier pa je bil koroški bogoslovec Ivan Žel, doma od Svetega Benedikta v Slovenskih goricah. … Novomašni pridigar je bil opat iz Celja Franc Ogradi. Z družino Poteko smo si bili mejaši. Njihova mlada gospodinja, s katero sva skupaj hodila v šolo, ni mogla iti k moji slovesnosti v cerkev, ker so drugi vsi šli in je imela eno leto starega sinčka Pankracija. Prišla je popoldan k nam s svojim otrokom. Pozneje mi je pravil, kako je tu srčno molila, da bi njen sin postal kdaj duhovnik. Bila je uslišana. Svojo srebrno mašno daritev sem združil z njegovo novo mašo dne 9. avgusta1931 v Grižah. V svoji pridigi sem mu govoril, kako je kelih znamenje duhovskega stanu kot kelih trpljenja in življenja, kelih časti in krvi, krvi Kristusove v sveti maši. Ta novomašnik Pakracij Poteko je sedaj naslednik našega blagopokojnega župnika Jožefa Čedeta v Studenicah.
Tako nas je sedaj iz naše grižke fare pet duhovnikov domačinov. To smo: V naši celovški škofiji župni upravitel Anton Goršek in jaz; v mariborski škofiji pa Ivan Dolinar, župnik pri Svetem Primožu na Pohorju; Pankracij Poteko, župnik v Studenicah, ter Leopold Jurhar, župnik na Bizeljskem.
Uporabljena vira:
– http://www.reg-kult.si/sl-si/Rastoca-knjiga
– Anton Benetek, Malo spomina, 1965, str. 14-15 in 48-49
Prispeval: Janez Osetič
