Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica je preživljalo burno zgodovino. Ustanovljeno je bilo leta 1907 kot Ilirskobistriška podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, v letu 1914 so zgradili Vilharjevo planinsko kočo v Črnem dolu. Bila je zadnja slovenska planinska postojanka zgrajena pred prvo vojno. Prav vojna je bistriškim planincem onemogočila, da bi kaj več uživali v uspehu svojih žuljev. Kočo so najprej zasedli avstrijski vojaki, po vojni so nove italijanske oblasti prepovedale društvo in zaplenile kočo, po drugi vojni so planinci že avgusta meseca 1945 društvo obnovili in se kmalu lotili gradnje Cankarjeve koče na Sviščakih in Zavetišča na Velikem Snežniku ter organizirali gradnjo obilnih 1800 m nove ceste proti Snežniku. Leta 1977 so zastavili nadgradnjo koče na Snežniku in tako društvo do današnjih s svojimi amaterskimi močmi bogati planinsko ponudbo na Snežniku in na Sviščakih. S postavitvijo Koče na Kozleku leta 1994, so člani planinske skupine Podgora, zaključili z večjimi posegi v planinske objekte. Kočo v Črnem dolu so prevzeli bistriški taborniki, jo temeljito obnovili in zanjo vzorno skrbijo.
Na sliki:
Dne 24. februarja 1975 je društvo v Sokolskem domu s svečanim občnim zborom proslavilo 30 letnico obnovitve društva in delovanja v svobodi. Slovesni nagovor je prispeval društveni predsednik Milko Primc. Delovno predsedstvo: Dolores Kastelic, Drago Karolin častni član, Vojko Čeligoj predsednik, Marija Štefančič in Vlado Dekleva. Za to priložnost je prof. Drago Karolin izdelal leseno podobo Snežnika z napisom Pogled na Snežnik. Tablo je namenil na Suhe doline, od koder je bil lep pogled na Snežnik. Po tridesetih letih je tabla strohnela pa tudi okoliške smreke so toliko zrasle, da od pogleda na Snežnik ni več kaj dosti videti. Podobno tablo je prof. Karolin izdelal tudi na koncu snežniške ceste ob vstopu v Botanični razervat Snežnik. 228/vč
