»Moja enomesečna malenkost« je v naročju brata Cvetka ml. Da mu »štručka« ne bi padla iz rok, so ga posedli na pručko. Ob naju je, z muco v rokah, počepnila mama Fanika, oče Cvetko st. pa se je ponosno postavil ob svojo družino in ob mercedes, uvožen iz Nemčije.
Družina Konec se je iz Celja pogosto odpravila na obisk k sorodnikom na mamino rojstno domačijo v Trško Gorco pri Kalobju, kjer so imeli takrat daleč na okoli poznano gostilno Vrečko, po domače pri Žogan.
Na veliki živinorejski kmetiji z ogromnimi travniškimi površinami, sadovnjaki in vinogradi se je z gostilničarstvom začela ukvarjati moja babica Leopoldina Žogan, por. Selič. Po smrti prvega moža, padel je v prvi svetovni vojni, se je poročila z Matijem Vrečkom, mojim dedkom, ki se je predvsem posvečal gospodarjenju na kmetiji in ob tem bil tudi strasten lovec ter daleč na okoli poznan kot vzreditelj konj in voznik konj kasačev, ki je dosegal lepe uspehe na hipodromih doma in po Evropi. Babica je po dedkovi smrti leta 1953 prevzela skrb tudi kmetijo. Po njeni smrti leta 1958 pa je na domačiji zagospodaril njen najstarejši sin iz prvega zakona Jože Selič.
Prispevala: Polona Konec
